Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v sklopu današnjega posveta v DS predstavila možne predloge za ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe, o katerih se še usklajujejo s finančnim ministrstvom. Gre za predlog nove dajatve za dolgotrajno oskrbo, po eni od možnih različic v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove.
Ministrica je ob robu današnjega posveta v izjavi novinarjem pojasnila, da gre pri tem za veliko tehničnih težav, zato predlagajo še nekatere druge rešitve. Gre pa za novo dajatev v sklopu osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po njenih besedah tesno povezan tudi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Kolar Celarčeva je ob tem poudarila, da gre za nov sveženj pravic, ki jih bomo deležni vsi. Oskrba na domu je namreč po njenih navedbah neurejena, imamo številne ljudi doma, ki dejansko nimajo oskrbe. Eden od ciljev zakona, ki je v pripravi, je tako tudi razbremenitev institucionalnega dela oskrbe in okrepitev oskrbe na domu, tako formalne kot neformalne.
Kot je ministrica povedala udeležencem posveta, so v sklopu priprave zakona o dolgotrajni oskrbi imeli več kot 20 različic. Danes je spregovorila o dveh, na podlagi katerih bo »verjetno v bližnji prihodnosti prišlo do končne uskladitve z ministrstvom za finance«.
Ministrica je poudarila, da je storitev dolgotrajne oskrbe kompleksa storitev, ki zajema tako socialne, kot zdravstvene storitve. Z zakonom bodo definirali osnovno košarico pravic. Uporabnik pa bo lahko izbiral med neformalno oskrbo, pri čemer se bo lahko odločil za denarni prejemek ali za osebnega pomočnika, oziroma formalno oskrbo na domu ali v instituciji.
Za zagotavljanje pravic bi po ministričinih besedah potrebovali okoli 300 milijonov evrov. Ob predvidevanju, da bo do leta 2020 število uporabnikov poraslo za 20 odstotkov, pa še nekoliko več. Vsi izdatki, vključno z novimi storitvami, ki jih danes ni, so ocenjeni v višini okoli 356 milijonov evrov.
Od tega bi 114 milijonov evrov skupaj z zdravstvenimi storitvami v sistem dolgotrajne oskrbe prenesli iz zdravstvene blagajne. Še nekaj sredstev bi prenesli iz drugih virov (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, državni proračun, občinski proračuni). Potrebovali pa bi še približno 107 milijonov evrov dodatnih finančnih virov, je pojasnila ministrica.
