Ministrici Radićevi je prekipelo

»Res je, predsedniku sem ponudila odstop,« je ministrica za gospodarstvo Darja Radić za Delo potrdila informacije, ki so bliskovito zaokrožile po parlamentu, potem ko so poslanci SD, LDS in Desus na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko znova »povozili« predlog vlade.

Objavljeno
02. marec 2011 20.47
Tanja Starič, notranja politika ; Ba. P., gospodarstvo
Tanja Starič, notranja politika ; Ba. P., gospodarstvo
Ljubljana – Borut Pahor odstopa ministrice ni sprejel in je sklical posvet koalicijskih strank, na katerem so se dogovorili za kompromis. Če ta dogovor ne bo obveljal, Darja Radić zagotovo odhaja iz vlade.

Vlada je v parlament poslala predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ki predvideva nekaj izjem. Agencija ne bi upravljala tudi s premoženjem sistemskih operaterjev na področju prenosa in distribucije plina in elektrike (Eles, Geoplin plinovodi in Sodo). Ministrica Radićeva pravi, da gre izključno za strokovno vprašanje, saj evropska direktiva o liberalizaciji energetskih trgov določa, da je zaradi vzpostavljanja konkurence obvezna lastniška (ali, če gre za državna podjetja, upravljalska) ločitev podjetij, ki opravljajo prenosne storitve in tistimi, ki proizvajajo in trgujejo z električno energijo in plinom.

Zaplet v parlamentu

Toda poslancev vladnih strank, ki ministrici in stranki Zares očitajo apetite na področju energetike, Radićeva ni prepričala. Izjem, ki jih je predlagala vlada - poleg sistemskih operaterjev tudi rudnike in družbe tveganega kapitala - pristojni odbor ni podprl. Ministrici, ki pravi, da ji je dovolj nenehnih očitkov vladnih partnerjev, tudi ko gre za evidentno strokovna vprašanja, je zato prekipelo in je Pahorju ponudila odstop. »Ne gre za politično bitko ali za nadzor nad področjem energetike. Nikoli nismo zahtevali, da morajo naložbe sistemskih operaterjev za prenos energije in plina ostati v upravljanju ministrstva za gospodarstvo. Lahko jih upravlja kdor koli - Kad, Sod ali ministrstvo za finance. Predlagali smo samo, da z njimi ne upravlja agencija zaradi liberalizacije energetskega trga v EU. Zaradi te odločitve se bomo zdaj morali zagovarjati v Bruslju,« pravi ministrica Radićeva.

Pahorjev kompromis


Predsednik vlade je danes sklical sestanek koalicije in skušal prepričati SD, LDS in Desus, da bi vladni predlog vendarle podprli. A prepozno. Predloga zakona, ki zdaj potuje na plenarno odločanje, namreč v skladu s poslovnikom ni več mogoče dopolniti.

Koalicija je na koncu vendarle našla kompromis. Dogovorila se je, da bodo upravljalsko ločitev proizvodnje in prodaje od prenosa plina ter električne energije zapisali v energetski zakon, ki je ta hip še v medresorskem usklajevanju v vladni proceduri. To pomeni, da bo v parlament pripotoval čez nekaj mesecev. Ministrica Radićeva je na ta kompromis pristala, obenem pa je premieru povedala, da bo – če bodo koalicijske partnerice predlogu vlade tudi takrat odrekle podporo – zares odšla iz vlade.

V drugih koalicijskih strankah so nam povedali, da bodo najprej proučili evropsko direktivo, na katero se sklicuje ministrstvo za gospodarstvo in se šele po tem odločili, kako bodo glasovali.

TEŠ6 in javna naročila

Druga energetska fronta ministrice Darje Radić, usoda projetka TEŠ6, prav tako še ostaja odprta. Gospodarsko ministrstvo je sporočilo, da sicer še ni dobilo mnenja Evropske komisije o tem, ali je tudi TEŠ zavezanec po zakonu o javnih naročilih, da pa je preko slovenske misije pri komisiji preverilo prakso v drugih državah EU. »Nesporno je ugotovilo, da so proizvajalci in trgovci z električno energijo, ki so v večinski državni lasti, zavezanci za javna naročila,« pravijo v ministrstvu. Možne pa so tudi izjeme, vendar jih morajo podjetja izpeljati preko urada za varstvo konkurence.

Anton Rop, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), je dejal, da so ta projekt podprle že tri vlade, trije parlamenti in Holding Slovenske elektrarne, naročene, narejene in sprejete so bile študije, v zvezi s projektom so nastali že konkretni stroški, prišlo je do prvega črpanja 110 milijonov evrov iz posojila EIB. Skrajni čas je, da pride do končne odločitve o tem projektu. Vlada se mora odločiti, kaj bo s TEŠ6.«

Direktor direktorata za energijo Janez Kopač je pojasnil, da je ministrstvo za gospodarstvo prek Bruslja ugotavljalo, kaj je z javnim naročilom v zvezi s TEŠ6. »Od leta 2006 dalje so vsa podjetja, ki proizvajajo elektriko ali z njo trgujejo in so v večinsko državni lasti nesporno zavezanci za javna naročila in morajo pri svojem delovanju to proceduro tudi spoštovati. Ministrstvo si želi razjasniti pravne dileme, ampak odgovora še nimamo.« Povedal je še, da je TEŠ objavil razpis za izvajalca glavnega tehnološkega objekta, pri katerem bo moral uporabiti postopek po zakonu o javnih naročilih, kar utegne vplivati na hitrost projekta oz. proceduro pri izboru. O možnosti za ničnost pogodbe z Alstomom je povedal, da gre za zapleteno pravno vprašanje.

Djordje Žebeljan, izvršni direktor sektorja raziskav in razvoja v HSE, pa je povedal, da dokumenta Evropske komisije še niso videli. »Tako težko komentiram, kaj je z dokumentom EK. Poudaril pa bi, da je bil duh zakona o javnih naročilih v projektih HSE ves čas prisoten.«