Tiskane izdaje
Evropska komisija je prvi opomin zaradi nespoštovanja direktive o hrupu na Slovenijo naslovila leta 2016, oktobra lani pa še drugega. V njem državi nalaga, da mora sprejeti karte hrupa in akcijske načrte za mestni občini Maribor in Ljubljano in tudi za večino glavnih prometnic in železniških prog ter novelirati zastarele načrte. Namen operativnega programa varstva pred hrupom je predvsem izboljšati bivanje ljudi ob hudo obremenjenih prometnicah in železniških progah.
Že desetletje popolna zmeda
Ministrstvo za okolje bo čez dober mesec in pol spet na preizkušnji. Če mu ne bo uspelo zadovoljivo odgovoriti, bo sledil tretji opomin, pravi Breda Vrhunec, članica strokovne komisije za hrup v evropski komisiji (EK). A Mop nima težav le z lastno ažurnostjo, ampak je napaka, zaradi katere vlada na področju hrupa že desetletje popolna zmeda, sistemska.
Upravljavci virov hrupa - Dars, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), Slovenske železnice (SŽ) in mestni občini Ljubljana ter Maribor - si vsak po svoje razlagajo roke za oddajo poročil o obratovalnem monitoringu, ki so podlaga za izdelavo strateških kart hrupa. Na Mopu so razhajanja ugotovili že pri pripravi osnutka OP 2013-2018, a področje še vedno niso uredili.
Upravljavci bi morali po trditvah Mopa poročila o obratovalnem monitoringu hrupa oddati leta 2012. Toda DRSI, ki je najbolj pohitela, ga je oddala šele decembra leta 2013, MO Ljubljana aprila 2014, Dars in MO Maribor maja 2014, SŽ pa januarja leta 2015.
Uroš Macerl, Eko krog: »V Sloveniji nas je lahko resnično strah, saj resni onesnaževalci v imenu pomoči industriji najpogosteje dosežejo, da njihova za okolje škodljiva dejavnost sploh ni nelegalna.« Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Upravljavci vztrajajo, da niso kršili pravilnika. Ironija je, da imajo prav. Medtem ko uredba o hrupu Mopu nalaga izdelavo strateške karte hrupa vsakih pet let na točno določene datume, je predpisani rok za upravljavce »enkrat v obdobju petih let«. Ker je rok za karte tretje faze potekel junija lani, Mop pripravlja operativni program na podlagi strateškega kartiranja z letnico 2012. Glede na projekcije upravljavcev bodo strateške karte za izhodiščno leto 2017 v najboljšem primeru pripravljene z najmanj dveletno zamudo ...»Etično sporen odnos do zdravja prebivalcev«
Zapleta se tudi pri uredbi o hrupu, ki ji ostro nasprotujejo nevladniki in laična javnost, z oceno o neskladnosti s poslovnikom vlade pa jo je pred dnevi zavrnila še vladna služba za zakonodajo. Kjer je zdaj dovoljeno obremenjevanje s hrupom enega buldožerja, bi po novem brez časovnih omejitev hrup lahko povzročalo 64 buldožerjev. Nasprotno v industrijskih conah, ki veljajo za območja z najnižjo stopnjo zaščite pred hrupom, uredba zaščito zvišuje. Z novim osnutkom bi smeli investitorji v stanovanjskih območjih stanovalce obremenjevati s hrupom, večjim od kritičnih vrednosti.
Z odločitvijo, da ceste z manj kot tremi milijoni vozil in železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ne pomenijo več vira onesnaženja, Mop izkazuje neodgovoren in etično sporen odnos do zdravja prebivalcev. Iz virov hrupa je izločil 90 odstotkov državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog, nazadnje pa iz postopkov izločil še javnost, opozarja Vrhunčeva.
Cestni promet ni med prednostnimi, kljub temu pa državnih cest ne bi smeli povsem zanemariti. Foto: Ljubo Vukelič/Delo
Na Mopu očitke zavračajo in trdijo, da so upoštevali pripombe, ki »v družbi izboljšujejo kakovost predlagane uredbe«, da so pragove hrupa uskladili z direktivo in tudi javnosti omogočili sodelovanje pri podzakonskih predpisih skladno z zakonom. Pri podzakonskih aktih se navadno tudi posebna študija vplivov na zdravje ne izvaja, trdijo na Mop. Čeprav je čezmerno obremenjevanje s hrupom v Sloveniji že zdaj krivo za okoli štirideset smrti na leto, bo Mop pri uredbi vztrajal.
