Ministrstvo nima sprejemljive trase

Ljubljana, Braslovče, Velenje – Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MIP) dva tedna po preklicu javne razgrnitev predloga trase hitre ceste Velenje–Podlog včeraj še vedno niso znali pojasniti, kakšne trase so zdaj med Velenjem in avtocesto v Spodnji Savinjski dolini sploh mogoče.

Tako ni jasno niti, ali je umaknjena trasa Velenje–Podlog z možnostjo zavoja prek zemljišča Janeza Janše umaknjena dokončno, ali bo MIP ponovno proučil predlog zgornjesavinjskih in šaleških županov za vrnitev k prvotni trasi Velenje–Šentrupert ali pa se bodo lotili proučevanja tretje možnosti. Za zdaj nobena izmed znanih tras nima podpore vse zainteresirane javnosti, vsaka pa ima odločne nasprotnike.

Na ministrstvu so včeraj ponovili že znano razlago, da je predlog trase Velenje–Podlog naletel na tolikšno nasprotovanje javnosti in lokalnih skupnosti, da priprav na državni prostorski načrt ne bi imelo smisla nadaljevati.

Ministrstvo je dan pred prvo javno obravnavo v Velenju preklicalo razgrnitev predloga trase Velenje–Podlog, že pred tem pa sta se na območju Velenja in Žalca oblikovali civilni iniciativi, ki sta trasi nasprotovali. Na traso so naklonjeno gledali le v civilni iniciativi Braslovče (CIB), saj bi se ta Braslovčam v celoti izognila.

Ko so župani Saše in predstavniki območnega gospodarstva po preklicu javne razgrnitve v Gornjem Gradu sklenili, da pristojna ministrstva in vlado pozovejo k vrnitvi k trasi Velenje–Šentrupert, so se v Braslovčah spet zganili. Predstavniki CIB Jure Radišek nas je obvestil, da ostajajo pri stališčih iz leta 2007. Medtem ko na MIP še proučujejo pismo predsednika območnega sveta (županov) Saše Stanka Ogradija, je CIB v petek stališča objavila na svoji spletni strani. Njihovo nasprotovanje poudarja škodo, ki bi jo s traso imelo kmetijstvo.

Zahteva za vrnitev k že potrjeni trasi

Enajst županov Saše in člani razvojnega sveta Savinjske regije, Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in območnih obrtnih zbornic Velenje in Mozirje so od MIP, ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) in vlade zahtevali vrnitev k že potrjeni trasi Velenje–Šentrupert in čim prejšnji začetek gradnje, saj ima zaradi odlašanja največ škode območno gospodarstvo. Obenem bi se, sicer vsaj začasno opuščen, predlog trase Velenje–Podlog povsem izognil možnosti navezave Zgornje Savinjske doline na tretjo os.

So pa na zahteve županov po vrnitvi k trasi Velenje–Šentrupert odgovorili v CIB, in sicer, da gre za strokovno neustrezno in škodljivo opuščeno varianto. Ponavljajo, da so s pomočjo stroke dokazali, da ta varianta pomeni izgubo okoli 120 hektarov zemljišč, od tega 80 hektarov najboljših kmetijskih. Po primerjavi tras Velenje–Podlog in Velenje–Šentrupert so v CIB ugotovili, da je prva dva kilometra krajša, ima nižje naklone vozišča, manj predorov in viaduktov, uniči manj najboljših kmetijskih površin, ne posega na vodovarstvena območja in se izogne zaščitenemu Ponikovskemu krasu, zanjo ni potrebna prestavitev železniške proge, predvsem pa bi bila trasa Velenje–Podlog po njihovih izračunih vsaj sto milijonov evrov cenejša od trase Velenje–Šentrupert. Pri tem ne vztrajajo in dopuščajo tudi možnost, da bi novo traso speljali od Velenja do avtoceste v Gotovljah ali Arji vasi. Vendar ne prek Braslovč.