Tiskane izdaje
Po Pahorjevih besedah si mora za mir kot temeljno vrednoto prizadevati vsak posameznik v okviru svojih moči. »V našem življenjskem interesu tudi je, da mir nikoli več ne bo na preizkušnji,« je dejal med drugim. Ker današnje vseslovensko zborovanje za mir sovpada z zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov prihodnji teden, je predsednik države v svojem govoru velik poudarek namenil prav vprašanju ohranjanja mednarodnega miru. »Uporaba sile v mednarodnih odnosih ostaja dejstvo. Krepi se celo občutek, da obstoječa arhitektura mednarodne skupnosti, celo pod naslovom organizacije Združenih narodov, zaradi spremenjenih okoliščin ni več v celoti kos svoji nalogi. Če se Združeni ne bodo reformirali tako, da bodo uspešno pomagali urejevati mednarodne spore, se bodo ti vse bolj pogosto urejali mimo njih,« je prepričan Pahor. Slovenci pa imajo po njegovih besedah - enako kot drugi narodi, ki so bistveno večji od nas - zgodovinsko dolžnost, da »posodobimo Združene narode tako, da bodo mednarodni mir zavarovale tudi za prihodnje rodove«. Dodal je še, da moramo vsaj praviloma stremeti k temu, da se uporabljanje sile za urejanje mednarodnih težav in sporov ne bi uporabljalo brez mandata Združenih narodov.
Sicer pa je slovenski predsednik kot brez primere v zgodovini označil nedavno odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da predstavlja uradno grožnjo mednarodnemu miru ebola. To po njegovih besedah dokazuje, da Varnostni svet Združenih narodov ni v New Yorku zato, da skrbi zgolj za mirno reševanje sporov, temveč da pozorno spremlja vse tisto, kar lahko privede do pojava velike nestrpnosti in težav. Pahor je zato kot pomembno označil odločitev Varnostnega sveta, da pojav ebole zajezi in na ta način prispeva k varnosti na svetu. Da je mir v današnjem času čedalje bolj pomemben, se je strinjal tudi Zlatko Martin Marušič, župan občine Miren-Kostanjevica, ki je dogodek pripravila skupaj s slovenskimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. »Okrog našega pomnika pa se vrstijo projekti in dogodki miru in sožitja. V projektu kolesarskih poti Croctail smo uredili še zadnja dva dela pet kilometrov dolge poti in jo opremili s protiprašno prevleko. Poti miru od Alp do Jadrana so nam prinesle multimedijsko opremo, razstavo ter dogodke na temo prve svetovne vojne. S projektom CAMAA pa povezavo treh centrov - trdnjave v Benetkah, muzeja v Palmanovi in Cerja - ter opremo za konferenčno dvorano. Tu se tedensko odvijajo dogodki, predstavitve, razstave, filmi in intervjuji. Jeseni se bodo tu začele še predstavitve dokumentarnih filmov,« je naštel najnovejše pridobitve v pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju.
Že v petek je Cerje gostilo delavnico Unescovih šol o miru in domoljubju, udeležili so se je tudi mladi iz sosednje Gorice. »To bo mladim ukoreninilo vrednote, ki nam primanjkujejo,« je izpostavil Marušič.
