Miro Petek: »Za kritikami okoljskih ukrepov se skriva denar«

Okoljska sanacija ima dokazljive rezultate, so kritike o njeni neučinkovitosti res pogojene le z zasebnimi interesi?

Objavljeno
24. april 2013 22.59
suhadolnik TOPILNICA SVINCA ZERJAV KOROSKA
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Črna na Koroškem – Okoljski ukrepi za sanacijo degradiranega okolja v zgornji Mežiški dolini so tako po mnenju občin, kot izvajalcev in države uspešni in jih je smiselno nadaljevati in nadgraditi. Za kritikami na račun neučinkovitosti sanacijskega programa se po besedah mežiškega podžupana Mira Petka skrivajo finančni apetiti.

Vrednost petnajstletnega (2007 - 2022) programa za sanacijo s težkimi kovinami onesnažene zgornje Mežiške doline je ocenjena na 13,4 milijone evrov, ukrepi pa so razdeljeni na dvanajst področij, z bistvenim ciljem zmanjšati vsebnost svinca, cinka in kadmija v tleh na saniranih območjih, pojasnjuje Bernarda Podlipnik z ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je letos postala skrbnica omenjenega programa.

Program bo odslej dveleten in ga je vlada marca za 2013 in 2014 že potrdila ter zagotovila po milijon evrov za vsako leto. Občini Črna in Mežica ter Zavod za zdravstveno varstvo Ravne bodo s tem denarjem nadaljevali z izvajanjem že uveljavljenih ukrepov, ki so se izkazali za najučinkovitejše: preplastitvami javnih površin, zamenjavo onesnažene zemlje na javnih površinah, mokrim čiščenjem cest, ureditvami lokacij za varno vrtnarjenje, čiščenjem fasad in podstrešij, varovalno prehrano v javnih ustanovah, monitoringi zraka, tal in vsebnosti svinca v krvi otrok ter promocijo ustreznega načina življenja v okolju, obremenjenim s svincem.

Očitke o neučinkovitosti zavračajo

Občini in ZZV ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavračajo očitke Domna Leštana z Biotehniške fakultete, ki meni, da asfaltiranja in zamenjave fasad nimajo nobenega učinka ter da je zanje porabljen denar vržen stran, saj je problematičen le Žerjav, kot učinkovit ukrep pa navaja zamenjavo zemlje v Mežiški dolini, za kar je fakulteta že izdelala rešitev. »Sanacija ima veliko dobrih učinkov, meritve to dokazujejo, pa tudi spremenjen videz tega okolja prispeva k boljši kakovosti življenja ljudi,« pravi Matej Ivartnik z ZZV Ravne. »Rezultati so bili v začetku res boljši, to pa zato, ker je bilo okolje dosti bolj onesnaženo.«

Zdaj je treba po Ivartnikovih besedah program še dopolnjevati - vključiti zasebna zemljišča, zamenjavo vrtne zemlje, sanacijo dvorišč, kar je kot cilj v letih 2015-16 podprla tudi Podlipnikova. »Na popolno sanacijo na onesnaženem območju, ki bo takšno ostalo, ne gre računati, saj so druga težava aktualni viri emisij in industrija, ki jih povzroča, od katere pa je skupnost v veliki meri odvisna.«

»Milijon na leto je mamljiv«

Podžupan občine Mežica Miro Petek je prepričan, da se za kritikami sanacijskega programa skriva drug razlog: »Pojavljajo se neutemeljene, z ozkimi zasebnimi interesi podprte kritike sanacijskega programa, tudi poslanci so dobivali tovrstne dopise, češ da je sanacija neustrezna in da bi se je morali lotiti drugače.« Petek je ugotovil, da gre pri tem za start-up podjetje, v katerem je zaposlen en sam človek. »Očitno je ta milijon evrov na leto zelo mamljiv in ne moremo dopustiti, da bi se nekdo prilepil na ta denar, ki ga v Mežiški dolini zelo potrebujemo,« ugotavlja podžupan in dodaja, da je v Sloveniji še precej degradiranih območij, kjer lahko preizkusijo druge načine sanacije.
Podlipnikova poudarja, da so na ministrstvu »odprti za vse inovacije, ki pa morajo biti certificirane in preverljive, da z njimi ne povzročamo dodatnih težav v okolju, ter ekonomsko in logistično sprejemljive«.