Mirovni inštitut predstavil angleški prevod knjige Brazgotine izbrisa

Ljubljana - Knjiga avtoric Neže Kogovšek, Jelke Zorn, Sare Pistotnik, Uršule Lipovec Ćebron, Veronike Bajt, Brankice Petković in Lane Zdravković z naslovom Brazgotine izbrisa je pred enim letom že izšla v slovenskem jeziku, s prevodom (The scars of the erasure) pa so želele problematiko izbrisa predstaviti še zainteresirani mednarodni javnosti.

"Knjiga je namenjena številnim evropskim in svetovnim novinarjem, pravnikom, akademikom in raziskovalcem, ki so s tematiko sicer dobro seznanjeni, a nas pogosto sprašujejo po dodatnih informacijah in razlagah," je bistvo povzela urednica Neža Kogovšek. V delu, ki je sicer povzetek triletnega raziskovalnega projekta, avtorice med drugim osvetljujejo politični, pravni, jezikovni, zdravstveni, kulturni in antropološki vidik izbrisa, ki se je zgodil 26. februarja 1992.

O aktualnem stanju izbrisanih je Kogovškova dejala, da je lani sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov nekdanje skupne države "definitivno pomemben pravni in simbolni korak v smeri izvrševanja odločb ustavnega sodišča, a daleč od idealnega za popravo kršitev človekovih pravic". Po njenem mnenju je namreč postopek za povrnitev statusa rezidenta bistveno zahtevnejši, kot je bil sam izbris, dve in pol letni rok za oddajo vloge pa relativno kratek.

"Skrajni čas je, da se začne razmišljati o nadaljnjih korakih, kot so aktivno iskanje izbrisanih in promocija zakona," poziva Kogovškova. Celostno reševanje problema po njenem namreč pomeni tudi zagotavljanje osnovnih sredstev za preživljanje, podelitev statusa ožjim družinskim članom in integracijo v družbo. "Pri tem bi bilo smiselno upoštevati tudi finančno povračilo za nastalo škodo," meni pravna svetovalka za področje človekovih pravic in vlado poziva k sprejetju zakona o popravi krivic, ki bi prehitel sodbo evropskega sodišča v Strasbourgu.