Mirovni inštitut: V medijih Romi kot problem

V medijih prevladuje podoba Romov kot problema, sami pa so predstavljeni kot družbena skupina, ki se ji pripisuje stereotipne značilnosti, je pokazala raziskava Mirovnega inštituta.

Objavljeno
21. marec 2007 15.31
Romi v naselju pri Ambrusu.
Ljubljana - V medijih prevladuje podoba Romov kot problema, sami pa so predstavljeni kot družbena skupina, ki se ji pripisuje stereotipne značilnosti, je na današnji predstavitvi raziskave medijskega poročanja o izselitvi družine Strojan iz Ambrusa povedala Brankica Petković z Mirovnega inštituta. Profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti in soavtorica raziskave Ksenija Horvat Vidmar je poudarila, da v medijih ni šlo za posameznike, temveč za celotno romsko populacijo.

Poročanje o Strojanovih vdor v njihovo zasebnost

V raziskavo sta bila vključena dva tiskana medija (Delo in Dnevnik) ter POP TV in TV Slovenija. Horvat Vidmarjeva je ob tem povedala, da sta se v medijih sicer dokaj uravnoteženo pojavljali obe strani iz konflikta (Ambrušani in družina Strojan), vendar pa je bil način reprezentacije obeh skupnosti kontrasten. Tako smo bili pri poročanju o Strojanovih priče vdoru v njihovo zasebnost, kar pričajo posnetki bivališč in samih članov družine. Na drugi strani pa so mediji le redko ali pa sploh ne pokukali v zasebnost prebivalcev Ambrusa. Kot pravi Horvat Vidmarjeva, posnetkov bivališč krajanov ni bilo mogoče videti.

Iz poročanja medijev je po besedah Horvat Vidmarjeve tudi mogoče razbrati, da so problematični dolenjski Romi, na ta način pa smo po njenem priča razlikovanju med samimi romskimi skupnostmi.

Tipizacija vizualnih posnetkov

Avtorja raziskave sta tudi študenta Filozofske fakultete Julija Sardelič in Miro Samardžija. Samardžija, ki je analiziral vizualne medije, pravi, da se skozi posnetke in fotografije vzpostavlja tipizacija posnetkov, ki nam Rome prikazujejo v kontekstu neurejenih naselij, barak in policije.

Sardeličeva, ki je analizirala enega od tiskanih medijev, pa je poudarila, da je poročanje potekalo v treh fazah. Začelo se je z reprodukcijo stereotipov, nadaljevalo s poskusi uravnoteženja, končalo pa z refleksijo, ki je sledila po preselitvi omenjene družine. Opozorila je še na pojav diskurza vojne, ki je dogodek predstavljal kot spopad dveh kultur.

Vsi trije avtorji so povedali, da so mediji sicer dosledno predstavljali obe strani, vpleteni v konflikt, vendar pa to po mnenju Horvat Vidmarjeve še ne pomeni, da je bilo poročanje uravnoteženo. Kot pravi, je potrebno "šibkejšemu glasu" dati za mnenje več prostora. Petkovičeva pa je omenila nastop Strojanovih in poslanca Zmaga Jelinčiča v oddaji Piramida, kjer so dosegli vse drugo kot uravnoteženost. Z vabilom obeh strani naj bi bila oddaja sicer uravnotežena, kar pa po mnenju Petkovičeve niso dosegli.