Tiskane izdaje
Odločitev sabora, da bo 1. januarja 2008 uveljavil zakon o ekološko-ribolovnem pasu (ZERP), ne pomeni nič. Za začetek jo je treba razumeti predvsem kot notranjepolitično parado mitološkega kiča, ki ga na Hrvaškem imenujejo nacionalni interesi in ki razkriva predvolilno bedo tistih, ki ustvarjajo hrvaško prihodnost. Nesposobni politiki namreč nimajo niti enega vzvoda moči, še manj pa denarja, da bi, četudi šele čez eno leto, zares uveljavili cilje ZERP. Nimajo flote in drugih sredstev, da bi lahko učinkovito nadzirali pas, ribiška moč pa je v primerjavi z italijansko daleč skromnejša. Poleg tega na severu svoje suverenosti ne bodo mogli izvajati, saj bodo trčili ob Slovenijo.
Iz vsega je več kot očitno razbrati, da so si sosedje zadali misijo nemogoče: v letu dni želijo dokončno urediti ribiška razmerja z EU, prelisičiti nameravajo Rim in njegov velikanski apetit po ribjem bogastvu, kar je sicer glavni razlog obstoja ZERP (in tu je treba Hrvaško razumeti), sledil pa bo še trk s Slovenijo, ki najbrž ne bo dopustila, da bi Zagreb igral gospodarja tam, kjer je Ljubljana prepričana, da ima pravico do vladanja.
Če bo Zagreb namreč želel uskladiti ZERP z Ljubljano, bo na površje nenadoma splaval neobstoječi sporazum o meji, ki bo prvi pogoj za dogovor o kakršnikoli jurisdikciji v severnem Jadranu. Državi namreč še nimata določene morske meje, niti se ne strinjata, do kod bi lahko segal njun interes. Sporazuma o meji pa ga državi v 15 letih še nista sklenili. Da bi ga v letu dni, bi bil čudež, vsaj takšen kot Mojzesov, ko je urejal morske poti.
Dobrohotna opozorila premiera Janeza Janše o tem, da si je s kratkim rokom do uveljavitve ZERP Zagreb sam zategnil turško zanko okrog vratu, niso grožnja, pač pa povsem realna možnost. Zato ima Slovenija lahko miren spanec, saj bo Hrvaška morala ZERP najpozneje v letu dni še četrtič tako ali drugače zamrzniti. Zaostrovanja s slovenske strani zato ne sme biti, treba je le opazovati, kako globoko bo Zagreb potonil, ko se, povsem nepotrebno, zaradi notranje politike in volitev, igra z največjim izzivom in priložnostjo v novejši hrvaški zgodovini – vstopom v EU.
