Tiskane izdaje
Kočevje, Ljubljana – V Sloveniji so lani tri deklice rodile pred svojim 15. letom, prav tako leto pred tem. Koliko je bilo med njimi romskih deklet, statistika ne pokaže, a je to med Romi velik problem, pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju je prepričana, da so te deklice samo vrh ledene gore.
Na območju Centra za socialno delo (CSD) Kočevje, kjer po ocenah živi okoli 550 Romov, so imeli v petih letih 11 deklet, ki se jim uradno reče »mladoletne prejemnice starševskega dodatka«, v resnici pa so to mlade mamice. »Ko so rodile otroka, sta bili dve stari 14 let, dve 15, štiri 16 in tri 17 let,« pravi direktorica CSD Kočevje Katarina Hiti. Koliko je Rominj, ne pove: »Niso vse romskega porekla. V resnici je nepomembno, ali so Rominje ali ne. Problem je drugje: da ima otrok otroka.«
V zadnjih desetih letih je bilo po podatkih statističnega urada pri nas 19 deklet, ki so bile ob rojstvu svojega otroka stare manj kot 15 let. Desetletje pred tem jih je bilo 25, v letih od 1984 do 1993 pa 44, v sedemdesetih letih pa še enkrat več, 98, od osem do 14 na leto. »Toda na mladoletne mamice ne smemo gledati le kot na spolni delikt, ampak kot na nasilje,« opozarja Katja Bašič.
Glavni namen projekta je opozoriti na problem
Z vprašanjem, ali so zgodnje nosečnosti in poroke mladih Rominj nasilje, ki je vezano na tradicionalne prakse, se ukvarjajo na Ljudski univerzi Kočevje. S sodelovanjem z Razvojno-izobraževalnim centrom Novo mesto in s partnerji iz Italije in Bolgarije so začeli projekt Zgodnja poroka – kultura ali zloraba?, za katerega je evropska komisija odobrila pol milijona evrov.
V dveh letih bodo v omenjenih treh državah z anketami med Romi ugotavljali resnične razmere in njihov način razmišljanja ter rešitve: pripraviti nameravajo preventivne programe, izobraziti romske mediatorje in poskrbeti za povezovanje med ustanovami, ki delajo z Romi, a premalo sodelujejo. »Glavni namen je opozoriti na problem evropskega prostora: poroke in nosečnosti pri 12-, 13-letnih deklicah,« pravi Lili Štefanič z Ljudske univerze Kočevje.
»To ni tradicija, to je zloraba in je resen problem v romski skupnosti,« je prepričan Darko Rudaš, ki pravi, da mladih romskih mater ni veliko v Prekmurju, v drugih romskih skupnostih po Sloveniji pa jih je več, prav tako med Romi, ki so prišli v Slovenijo kot delovni migranti.
Od 130 do 199 prijav na leto
»Kultura ne more in ne sme biti vzrok za kakršnokoli upravičevanje dejanja, kjer žrtve trpijo,« pravi Katja Bašič in opozarja: »Če so zgodnje poroke in nosečnosti del življenjskega vzorca, to še ne pomeni, da je to prav.« Pri tem ni pomembno, ali gre za Rominje ali ne. Razlika je verjetno le to, da je med Romi manj prijavljanja takšnih dejanj.
»Toda Angleži so že okoli leta 1800 sprejeli zakon, s katerim so prepovedali poročanje deklic pred 12. letom, kar pomeni, da so že takrat začeli zaznavati spolne zlorabe,« pravi Bašičeva.
Naša zakonodaja je jasna: kazenski zakonik obravnava problem zgodnjih porok in nosečnosti v 173. členu, ki opredeljuje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Zagrožena kazen je od treh do 15 let zapora. Policija je za tovrstna kazniva dejanja v zadnjih desetih letih prejela od 130 do 199 prijav na leto, v večini primerov so bile žrtve deklice. Letos je bilo takšnih prijav v prvi polovici leta 54, še 11 jih je bilo povezanih s fanti. Leta 2012, ko je bilo podanih 164 kazenskih ovadb, je bilo vloženih 46 obtožnic.
Darko Rudaš ob problemu zgodnjih nosečnosti izpostavlja širši problem romske zapostavljenosti: »Program za Rome je neučinkovit.« Država bi morala Rome vpeti v sistem, od predšolske vzgoje do zaposlitve, pravi: »Za to bi bil potreben celovit program z jasno in zavezujočo strategijo, s cilji, ki bi jih upoštevali na državni in lokalni ravni.«
