Tiskane izdaje
Brezposelnih mladih je sicer pri nas po statističnih podatkih manj, kot je povprečje v EU. A kažejo tudi, da živijo precej negotovo, da jih je preveč dolgotrajno brezposelnih, kar 60 odstotkov tistih, ki so zaposleni, pa dela v prekarnih oblikah.
Mnogi mladi v želji po ohranitvi socialnih pravic podaljšujejo študij, po končanem šolanju pa se srečajo z dvema skrajnostma: brezposelnostjo ali kratkotrajnim, mizerno plačanim delom. To se dogaja zaradi kršitev zakonodaje in izkoriščanja drugih oblik dela (avtorske in podjemne pogodbe, statusi samostojnega podjetnika) so jasni v sindikatu Mladi plus (SMP).
Ena od ovir, s katero se spopadajo mladi, je tudi prepoved zaposlovanja v javnem sektorju. To priznava celo država oziroma ministrstvo za delo.
V vladnih strokovnih krogih se tudi zaradi tega povečuje nezadovoljstvo: pred leti so bili ukrepi, ki jih je uvedel Zujf, nujni, ker država zaradi slabega finančnega položaja ni imela druge izbire. Zdaj, ko ji gre bolje, bi jih morala zamenjati z resnimi reformami, ki bi vsebovale tudi spodbude za mlade.
Neusklajenost med izobraževanjem in trgom dela
Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog, poudarja, da se število brezposelnih nadpovprečno zmanjšuje in da bi si jih gospodarstvo želelo še manj, toda negotovost na globalnih trgih vendarle zahteva previdnost.
Rešitve so, tako pravijo v GZS, davčna razbremenitev stroškov dela, povečanje prožnosti, sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem ter izboljšanje pogojev priseljevanja.
Delodajalci zaznavajo še neustrezno ponudbo kadrov in pomanjkanje kompetenc, česar se, navaja raziskava Eurobarometer, zavedajo tudi študenti.
V SMP za začetek predlagajo sistem priznavanja neformalno pridobljenih znanj. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opozarja tudi na formalne prepreke bolonjskih študentov pri vstopu na trg dela, saj dosegajo za raven nižjo izobrazbo od starejših kolegov; visoko izobraženih kadrov pa trg ne absorbira.
Kaj bi morali spremeniti, da bi mladi ustvarjali višjo dodano vrednost? Spremeniti štipendijsko politiko in zagotoviti prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, predlagajo v GZS.
Podatki ministrstva za delo kažejo, da se število podeljenih kadrovskih in Zoisovih štipendij zmanjšuje, število državnih povečuje, uvedli so vsaj štipendije za deficitarne poklice.
V SMP predlagajo usmeritev v ustvarjanje novih delovnih mest v zeleni ekonomiji ter informacijsko-komunikacijski tehnologiji, v ŠOS pa usmeritev k družbi znanja, saj smo zaradi globalizacije dolgoročno lahko konkurenčni le kot visokotehnološka družba.
Danes prebežniki potrebujejo nas, čez 10 let bomo mi njih
Osnovni scenarij predvideva, da se bo stopnja rodnosti do leta 2060 povečala na 1,75 otroka na žensko v rodni dobi, pričakovano trajanje življenja bo leta 2060 za moške znašalo 84,3 leta, za ženske 88,9 leta, povprečno se bo v Slovenijo v obdobju 2013-2060 vsako leto priselilo 4.675 ljudi več kot odselilo. Scenarij nižjih migracij predvideva, da se bo v Slovenijo v obdobju 2013-2060 vsako leto priselilo neto povprečno 3.744 ljudi ljudi več kot odselilo. Scenarij brez migracij predvideva ničelno neto prirast migracij v
celotnem obdobju projekcij.
Kot kažejo Umarjeve projekcije, bo problem brezposelnosti v desetletju izginil: »Morda se to zdi nenavadno, saj imamo več kot 100.000 brezposelnih, a demografska gibanja kažejo, da bomo v desetih letih imeli premalo delovne sile,« opozarja mag. Boštjan Vasle, direktor Umarja.
Po osnovnem scenariju projekcij prebivalstva EUROPOP2013 se v prihodnjih desetletjih število prebivalcev ne bo pomembneje spremenilo, starejši pa bodo leta 2060 predstavljali že skoraj tretjino prebivalcev.
To bo obveljalo, če se bo naše gospodarstvo širilo, kot se širi zdaj, in čeprav se sliši spodbudno, lahko čez čas zavre gospodarski razvoj države. To lahko preprečijo migracije, o katerih pa ne razmišljamo v pravem kontekstu.
»Najlažje bo to rešiti tako, da postanemo manj nestrpni. O priseljencih moramo razmišljati kot o ljudeh, ki bodo pozitivno pripomogli k našemu razvoju,« zatrjuje Vasle.
Starejši v prevelikih hišah, mladi pa nimajo kam
Težave pri zaposlovanju pa so vzrok tudi za vse večjo stanovanjsko problematiko. »Mladi ne ostajamo pri starših, ker bi si to želeli, ampak ker smo v to prisiljeni,« opozarja Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, in dodaja, da je neprofitnih stanovanj pri nas v primerjavi z drugimi državami izjemno malo. Smo v samem evropskem vrhu pri deležu mladih, ki živijo pri starših.
Osamosvajanje je v teh pogojih misija nemogoče: cene stanovanj in najemnin so visoke, četudi podatki iz leta 2011 kažejo, da je praznih stanovanj kar 175.000. ŠOS pri tem spominja na ukinitev subvencij za mlade družine ter omejitev namenskih in ugodnih kreditov, hkrati s prstom kaže na državo, ki ima v lasti prazna stanovanja.
»Ta negotovost in nezmožnost osamosvojitve ima negativne učinke na mentalno stanje in ustvarjanje družine. Celotno življenje tako postane prekarno,« menijo v SMP.
Problem je tudi vse več starejših, ki – ugotavlja Umar – živijo v prevelikih stanovanjih in hišah. To bi lahko rešili s sistemom menjalnih shem, ki bi jih pripravila država, ali z nepremičninskim davkom, ki bi pospešil prodajo nepremičnin in tako uravnal njihovo ceno.
Kampl pa predlaga stanovanjske zadruge, saj lastniki tistim, ki se odločijo za najem, pogosto kršijo pravice, ker jih smatrajo za nestabilne najemnike, to pa pripelje do slabega odnosa med njimi.
Samoiniciativno v prihodnost
Zaradi zgodovinskih razlogov Slovenci veliko pričakujemo od države, vendar bomo morali v prihodnosti za to, da bomo imeli enakomerno porazdeljene prihodke skozi življenje, več narediti sami, pričakuje Vasle. Predvsem mladi.
Je pa nerealistično pričakovati, da bo to zaživelo brez državnih spodbud in iniciativ.
Problematična je tudi participacija mladih, saj so razočarani nad družbenim dogajanjem in sprejemanjem odločitev, nad tem, da se nihče ne ukvarja z njihovimi problemi, ter nad tem, da niso slišani niti takrat, ko sami predlagajo rešitve, so kritični v SMP.
»Mlade je treba pomakniti v center politične pozornosti in na dnevni red. Če smo prepoznani kot vitalni del družbe, ko se govori o prihodnosti pokojninskega sistema, pa se na to pozablja ob vsakokratnih posegih v naše pravice, pri štipendiranju, financiranju in urejanju izobraževanja, politični participaciji,« odločevalce pozivajo v ŠOS.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, o izzivih, s katerimi se bodo morali spopasti mladi
❶ Trend v naši državi v zadnjem desetletju je bil odpiranje novih in novih izobraževalnih institucij, predvsem visokošolskih. Te so nominalno izboljšale naše izobrazbene kazalnike, a so hkrati znižale relevantnost veščinskih znanj, sploh tistih, ki jih potrebujejo delodajalci.
❷ Nove generacije se bodo morale v večji meri same osredotočiti na trg dela. Visoka zaščita rednih oblik dela, ki trenutno velja, koristi tistim, ki so že zaposleni, hkrati pa delodajalce odvrača od tega, da bi zaposlovali na novo. In tu so mladi kot iskalci prve zaposlitve nadpovprečno prizadeti.
❸ Sistem sprotnega plačevanja pokojnin se vse bolj kaže kot nevzdržen. Ena od rešitev, ki jo bo treba doreči, je sistem dodatnih, prostovoljnih zavarovanj. Mlada generacija se bo po tem bistveno razlikovala od tistih, ki delamo zdaj. Prvi pokojninski steber jim gotovo ne bo zagotovil preživetja v starosti.
