Mladi berači iz Romunije in Bolgarije zdaj tudi na naših ulicah

Po vstopu nekaterih vzhodnoevropskih držav v EU, so k nam priromali romunski in bolgarski državljani, ki si socialno stisko skušajo izboljšati z beračenjem, pri tem pa so pogosto vpleteni tudi otroci.

Objavljeno
20. julij 2008 21.39
Samo Petančič
Samo Petančič

Ljubljana - Po vstopu Slovenije in nekaterih vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo so prek prepustnejših meja tudi k nam priromali romunski in bolgarski državljani. Ti poleg svoje kulture in navad prinašajo tudi svoje socialne in druge probleme. Beračenja smo v slovenskih mestih sicer vajeni, vendar ti prišleki pri tem zlorabljajo celo otroke. Lani so policisti samo v Ljubljani obravnavali 155 primerov beračenja, v tri pa so bili vpleteni otroci.

 

Na območju Ljubljane (po drugih večjih slovenskih mestih so po nekaterih neuradnih podatkih imeli skupaj slabo desetino takih primerov) so lani obravnavali tri primere kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe. V dveh so starši navajali k beračenju svoje mladoletne otroke, neka mati pa je imela svojega nekajmesečnega otroka kljub hladnemu vremenu odloženega kar na tleh poleg sebe. Pri obravnavanju takih primerov policija sodeluje tudi s pristojnimi socialnimi službami; te poskrbijo za varnost in zdravje otrok oziroma mladoletnikov.

 

Kako je s tem, smo vprašali na Centru za socialno delo Bežigrad, natančneje na Kriznem centru za mlade. Strokovni delavec Pepi Radonjič je povedal, da so od ustanovitve centra leta 1995 obravnavali le en tak primer, v katerem so bili udeleženi trije otroci. Deklico in dva dečka, stare dvanajst, osem in dve leti, so prevzeli, potem ko je policija pridržala odrasli osebi, s katerimi so otroci bivali pri nas. Ker sta bila pridržana brez dokumentov, policiji ni uspelo ugotoviti, ali sta res starša treh Romunčkov, toda z otroki ni bilo veliko dela, saj so v centru ostali le dva dni. Bivanje je tam namreč prostovoljno. Ponje je tako že drugi dan pripeljal neki kombi, neznanec jih je na dvorišču preprosto pobral in odpeljal, ne da bi kogarkoli kaj vprašal ali se sploh predstavil. Delavci centra so o tem obvestili policijo in veleposlaništvo, večjih pooblastil pa, pravi Pepi Radonjič, nimajo. Otroke bi - če ti ne bi predčasno zapustili centra - sicer vrnili v matično državo.

 

Radonjič je še poudaril, kot so opozorili tudi na policiji, da to niso posamični primeri, ampak gre za dobro organizirano mrežo izkoriščanja otrok. Pričakuje celo, da bo pri nas tega v prihodnje - najbrž že zelo kmalu - vse več.

 

S policijske uprave Ljubljana (PU Ljubljana) so na naša vprašanja o tej problematiki (dokaj skopo) sporočili, da berači pogosto tudi kradejo in kalijo javni red in mir. Policisti se s to problematiko srečujejo med običajnim patruljiranjem, kadar je to potrebno, pa izvajajo tudi tako imenovani poostren nadzor. Hkrati so opozorili na določilo novega zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer je tovrsten prekršek storjen le, če kršitelj pri »žicanju« vsiljivo ali žaljivo nadleguje za denar ali druge materialne dobrine. Za ta prekršek smejo na podlagi zakonodaje kaznovati tudi mestni redarji. Zakon jim je namreč podelil pooblastila, da poleg nepravilnega parkiranja lahko kaznujejo tudi za beračenje, nedostojno vedenje, nedovoljeno kampiranje in vandalizem.

 

Iz ponedeljkove uzdaje Dela