Tiskane izdaje
Čepovan, Lokovec – »Povsod po Sloveniji so nas doslej lepo sprejeli, tudi v Čepovanu in Lokovcu ni nič drugače. Domačini nam celo priskočijo na pomoč, nam posodijo orodje ali obiščejo s kakšno kavo,« navdušeno pripoveduje Nina Černel, vodja letošnje, že šestnajste študentske delovne brigade, ki se zaključuje jutri. Tokrat so se mladi spopadli z odpravljanjem posledic žledoloma.
Študentska delovna brigada je humanitarni projekt, ki se je začel v Bovcu po potresu leta 1998. Takratni študentje mariborske univerze so se odločili, da priskočijo na pomoč prizadetim prebivalcem Posočja in jim s svojim delom omogočijo čimprejšnjo vrnitev življenja na stare tirnice.
Več kot 58.000 prostovoljnih ur
Z veliko vloženega truda in volje so s skupnimi močmi to tudi uspeli doseči, pa ne samo v Bovcu, ampak tudi v ostalih krajih po Sloveniji. Opravljali so najrazličnejša dela: od barvanja ograj, označevanja cest, gradbenih del, urejanja gozdnih in kolesarskih poti, postavljanja lesenih mostov, komunalnih del, pomagali pa so tudi pri opravilih na kmetiji. V vseh teh letih je okrog 850 študentov opravilo že več kot 58000 prostovoljnih delovnih ur.
»Dokazali smo, da se lahko z dobro voljo in pridnim delom doseže skoraj nemogoče. Kot dokaz tej trditvi trdno stojimo za preteklimi petnajstimi študentskimi delovnimi brigadami,« pravi Nina Černel. Lanska 15. študentska delovna brigada v Radečah, denimo, je postala najboljši mladinski projekt leta 2013 v Sloveniji, kar priča o njeni prepoznavnosti na nacionalni ravni.
Letos je štirideset mladih prostovoljcev znova krenilo proti Primorski, ki so jo večinoma Štajerci obiskali že večkrat, saj so poleg Bovca pred leti mudili še v slovenski Istri in v Vipavi. Tokrat domačinom pomagajo pri vsakodnevnih opravilih: pri urejanju pešpoti (pot na Škapico, pot na Lašček in pot na Kobilico), pomoči pri vzdrževanju kulturnega doma, barvanju otroških igral, postavitvi klopic, urejanju okolice medgeneracijskega doma, postavljanju ograj in čiščenju podrasti.
Prostovoljstvo še živi
»Mladi, ki so se udeležili naše delovne brigade, so se lahko prepričali, da prostovoljstvo še živi, čeprav ga je vsako leto manj. Kar pa seveda nikakor ne pomeni, da mladi niso pripravljeni pomagati. Mi pa tudi nismo zavrnili še nikogar,« priznava Černelova, ki je bila nad katastrofalnimi posledicami zimskega žledoloma v teh krajih neprijetno presenečena. »Očistili smo tudi nekaj neprehodnih poti, vendar se v enem dnevu lahko prebijemo le med stotimi in dvestotimi metri. Posledice naravne katastrofe bodo tu odpravljali še leta,« je prepričana.
Podobnega mnenja je Dejan Spital, sicer tudi prostovoljni gasilec, ki se je letošnje študentske brigade udeležil že drugič, a tokrat ne več kot študent, temveč kot zaposlen. »Človek si težko predstavlja, kakšne so lahko posledice žledoloma, če jih ne vidi v naravi. Domačini se izredno trudijo, da bi jih odpravili, opaziti je, da jim je zelo mar za okolje,« poudarja brigadir, ki med počitnicami radi združi dobro s koristnim.
»Že lani sem se imel lepo, poleg dobre družbe je veliko vreden tudi občutek, da si za nekoga naredil nekaj dobrega,« dodaja. Odločitev, da bo tudi letos deset počitniških dni posvetil prostovoljnemu delu, je bila tako skoraj samoumevna.
