Tiskane izdaje
Ljubljana – V Sloveniji so mladi na splošno zadovoljni s svojim življenjem, ugotavljajo v statističnem uradu (Surs). A to velja predvsem za osebne odnose. Precej slabše so ocenili svoje zaupanje do ljudi v družbi na splošno. In prav nič niso zadovoljni z družbo in njenimi podsistemi.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih so v Sursu proučili, kakšen je odnos mladih do bližnjih in do družbe nasploh. Mednarodni dan mladih je del širšega svetovnega akcijskega programa za mladino, ki so ga v Organizaciji združenih narodov (OZN) pripravili z željo, da bi promovirali njihovo blaginjo in način življenja.
A številni mladi ne občutijo, da bi kdo posebej promoviral njihovo blaginjo. Več let iščejo redno službo, na voljo imajo le honorarna dela. Dokler imajo status študenta, še nekako gre; ko tega izgubijo, imajo pred sabo večinoma eno samo možnost, to je samozaposlitev. Živijo pri starših, saj za najemnino ne zaslužijo dovolj. O kreditih za nakup stanovanja si ne upajo razmišljati, saj jih ne morejo dobiti. Čeprav malo zaslužijo, prispevajo v javno zdravstveno blagajno. V javnem zdravstvu je pomembna medgeneracijska solidarnost – a kdo je solidaren z njimi? Dr. Mirjana Ule s fakultete za družbene vede že dolgo opozarja, da je treba mlade razbremeniti odgovornosti za sedanje razmere in jim dati priložnost, da družbo razvijajo naprej.
Kdo sploh so mladi? Združeni narodi uvrščajo med mlade tiste, ki so stari od 15 do 24 let, urad za mladino in zavod za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Od kdaj do kdaj smo mladi, je zelo relativno in za vsakogar lahko različno.
V Sursu so upoštevali podatke iz raziskave o dohodkih in življenjskih razmerah iz leta 2013. Nanašajo se večinoma na starostno skupino od 16 do 29 let; v tistem delu, ko so svoje izsledke primerjali z evropskimi, so upoštevali starostno skupino od 16 do 24 let. Konec leta 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 345.292 ali 16,8 odstotka mladih (v starosti od 15 do 29 let). Konec leta 2014 se je število mladih v tej starostni skupini zmanjšalo za 9793.
Leta 2013 je bilo s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 odstotkov mladih. Najbolj so zadovoljni z osebnimi odnosi, torej s sorodniki, prijatelji, kolegi; najmanj pa z družbenim, pravnim in političnim sistemom. Z najnižjimi ocenami od nič do štiri na lestvici do deset je svoje življenje takrat ocenilo pet odstotkov mladih. Najbolj so bili zadovoljni dijaki in študenti, ki jim študij omogoča sorazmerno ugoden socialni status z možnostjo študentskega dela, subvencionirane prehrane, bivanja in štipendij ter tisti z višjo izobrazbo. Slovenska mladina je bila povprečno celo zadovoljnejša od evropske, a treba je upoštevati, da je bila starostna omejitev primerjalnih skupin 24 let. Takrat se prave težave šele začnejo, saj morajo mladi iz razmeroma varnega zavetja družine in šole stopiti na trg dela.
Več o mladih, njihovih težavah, pogledu na prihodnost in njihovi politični ter družbeni aktivnosti si lahko preberete ob 8. uri na Delo.si v prispevku "Svet je lep, tudi za mlade".
