Mladi in etika oziroma kako etična je (lahko) slovenska družba

David Carr: Pogosto je bolj moralno, da ne narediš tega, kar ti rečejo oz. kar družba pričakuje od tebe.

Objavljeno
04. september 2013 10.16
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

14:30

Na popoldanskih okroglih mizah so se pogovarjali o praktičnih vidikih integracije etičnih vrednot v vrtce in osnovne šole. Moderator, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik je predstavil nekaj dnevnih etičnih zdrsov v šolah. Eden od njih je, da se stroka ni nikoli vprašala o izsledkih raziskave, ki je pokazala, da imajo četrtošolci radi matematiko, štiri leta kasneje osmošolci pa ne več.

Poudaril je, da v naših vrtcih in šolah je ogromno narejenega; s širokim zavzemanjem za etično ravnanje ne bomo mogli preprečiti vseh ekscesov neetičnega ravnanja, lahko pa vplivamo na njihovo pogostost in soočanje z njimi.

Predstavil je tudi, kako razorožujoč in v temelju preprost je lahko pogled otroka na etično ravnanje. Eden od šolarjev je po obisku Sarajeva zapisal: Všeč mi je bil moj gostitelj, ker je bil prijazen, čeprav od mene ni imel nobene koristi.

Na okrogli mizi so v razpravi sodelovali še Božena Bratuž, predsednica skupnosti vrtcev, ki je poudarila, da je pobuda o integraciji etike v vrtce zanje zelo pomembna, Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev, ki je poudaril, da je treba več investirati v vzgojo in etiko in da je v zadnjem času relativiziranje morale in razblinjanje odgovornosti že imelo posledice v družbi, saj ne cenimo več modrosti, miru in drugih apolonskih vrednot, in dr. Anton Meden, predsednik zveze aktivov svetov staršev, ki je podaril pomen usklajenosti etičnih vrednot v družini in v izobraževalnih ustanovah za plemenitenje vzgoje, saj otrok hitro prevzame tiste, ki so zanj manj naporne.

Druga okrogla miza je bila namenjena pogovoru o pomenu etike in vrednot v vzgojno-izobraževalnem procesu za dolgoročni kakovost in trajnostni razvoj. Povezovala jo je Edita Cetinski Malnar, na njej pa so sodelovali Marjan Batagelj (Batagel&co), Boštjan Gorup (BSH hišni aparati), Iza Login (Outfit7) in Franci Pliberšek (Mik Celje).

13:30

Medicina ima morda od vseh znanstvenih ved največ izkušenj z moralnim preizpraševanjem, saj se nenehno odloča z odločitvami, ki jih narekuje etično ravnanje. Sprašujejo se, kako je s pravico do splava v luči pravice zarodka do življenja, kdaj so upravičene raziskave na embrijih in kdaj je dopustna uporaba matičnih celic ...

Prof dr. Elmar Doppelfed, član usmerjevalnega odbora za bioetiko pri Svetu Evrope, je predstavil definicijo pojma moralnih vrednot v medicini. Te so osnova za izbor ene od različnih možnosti ravnanja, denimo, da nekaj narediš ali ne, kot najpomembnejšo vrednoto pa je izpostavil človeško dostojanstvo.

12:45

Filozof prof. dr. David Carr, profesor emeritus z Univerze v Edinburghu, je kot strokovnjak za etiko v vzgoji in izobraževanju spregovoril o pomenu privzgajanja morale in vrednot v zgodnjem otroštvu in mladosti.

Kdo bi morda pomislil, da je učinkovita moralna vzgoja to, da se otroci ali mladi vedejo na način, ki ga družba odobrava, torej da ravnajo, kot jim je naročeno. Vendar tako ravnanje (še posebej iz strahu pred kaznijo), ni nujno niti ne zadošča za moralno ravnanje. Pogosto je bolj moralno, da ne narediš tega, kar ti rečejo.

Carr je izpostavil, da je dolgo časa med misleci prevladovala Kohlbergova teorija moralnega razvoja pri otrocih, ki ga je razdelila na šest stopenj razvoja otrokove osebnosti. A zdaj so do te teorije znanstveniki večinoma zadržani. Poudarjajo, da moralno ne ravnamo samo zato, ker racionalno vemo, kaj je prav, ker smo se to naučili v življenju, ampak tudi zaradi čustev, ki nas vodijo pri odločanju.

In - večinoma moralno ravnamo, ker smo zato motivirani.

12.00

Raziskovanje vrednot v Sloveniji in Evropi je predstavil prof. dr. Niko Toš, sociolog iz Centra za raziskovanje javnega mnenja.

Med drugim je izpostavil, da je kriza vrednot je nenehno prisotna v zgodovini slovenskega kulturnega in socialnega razvoja.

Katere vrednote so pomembne Slovencem (v primerjavi z Evropo)? Po vrtnem redu so pomembni družina, prosti čas in prijatelji, vera in politika.

Družina je v temelju našega vrednotenja. Delo je sicer različno vrednoteno v različnih okoljih, a v povprečju sodimo v sredino evropskega prostora. Pri vrednotenju prijateljev in prostega časa smo bližje Zahodni Evropi.

In kako pomembna je v našem življenju politika? Vrednotimo je zelo nizko. V zadnjih letih je še posebej upadlo zaupanje v vlado. Na evropski ravni je sicer pomembna predvsem v zahodnem, razvitem delu Evrope, manj pa je pomembna v srednji Evropi, predvsem tranzicijskih državah.

Kaj pa sreča? Mladi izražajo več optimizma kot srečni. »Da so starejši manj srečni, vem tudi jaz, «ker sem med prisotnimi najstarejši, se je pošalil Niko Toš.

Slovenci smo povprečno zadovoljni s svojim življenjem, manj pa smo zadovoljni s šolstvom, kar je po Toševih besedah dobro, vendar smo še presenetljivo visoko v evropskem prostoru.

Katere lastnosti, ki jih otroci dobimo od staršev, so Slovencem najbolj pomembne? Samostojnost, odgovornost, strpnost in spoštovanje, odločnost in vztrajnost, varčnost, trdo delo, izražanje samega sebe, nesebičnost.

Spreminjanje vrednot brez poseganja v družbene temelje, je nemogoče.

11.00

Med udeleženci posveta je tudi Maja Grbec Švajncer, prof. zgodovine in sociologije na osnovni šoli 8 talcev, Logatec.

Pobuda se mi zdi super, prav tako je dobro, da je posvet priredil Inštitut pri SAZU, pa tudi to, da jo je podprl predsednik države je zelo pomembno, saj se mi zdi, da je zaradi njegove udeležbe prišlo veliko ljudi.

Prav je, da s takimi pobudami nagovarjajo ravnatelje, saj je koristno, predvsem pa bolj učinkovito, če jih potem oni prenesejo na učitelje in te tako spodbujajo, naj vključujejo etične vrednote v učni proces.

To je poseben izziv lahko denimo za učitelje predmetov, kot so matematika, biologija, kemija, a prav bi bilo, da bi te vrednote bile del pouka tudi pri naravoslovnih predmetih, saj bi jih tako čimbolj subtilno vključili v učni proces.

Moralna kriza družbe je globalnega pomena. Otroci se ne znajo vživljati v sočloveka, celo odrasli se ne znajo vživljati v sočloveka. Tudi pri učiteljih se opaža, da je manj empatije, da jim je manj mar, kaj se dogaja z drugimi. Celotna družba je s tem prežeta, ljudje ne vidijo smisla v pomoči sočloveku ali v lastnem odrekanju.

Zato bi moralo teh vsebin res biti več, bojim pa se, ali jih bodo znali pobudniki posveta prilagodoti osnovnošolskim učiteljem in vzgojiteljem. Raven akademikov je zelo visoka, otrokom pa je treba primere dobre prakse predstaviti na preprost način.

10.15

Katere so ključne vrednote, ki jih je treba integrirati v vzgojo in izobraževanje, se je vprašal prof. dr. Janek Musek.

Naštel je deset ključnih:

Življenje/narava/zdravje, humanost, skrb za sočloveka, poštenost, pravičnost, mir/enakost, kultura, tradicija (tudi drugih družb), delo/ustvarjalnost, znanje/modrost.

In kako jih prenesti mladim? Učiteljem in vzgojiteljem bodo pomagali v Inštitutu za etiko, kjer so pripravili posebne izobraževalne module.

(V gradivu so ravnatelji dobili prijavnico v program Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanje, ki stane 400 evrov plus 25 evrov na vsak oddelek v zavodu. Etika stane, je komentiral eden od udeležencev).

9.30

Iz skoraj vsakega otroka lahko naredite odgovornega državljana, skrbne starše ali srečnega človeka, ki bo znal in želel osrečevati druge, je zbranim ravnateljem dejal akad. dr. Jože Trontelj, ki je s predsednikom Borutom Pahorjem soorganizator posveta.

Pri tem je tudi opozoril: predolgo ponavljanje lekcije poškoduje možgane. Načrten, vsiljiv stereotipen pouk v otroštvu se uporablja za indoktrinacijo, kar se posebej kaže pri samomorilnih muslimanskih napadalcih, čeprav hude posledice zanemarjanja najdemo tudi v šolah drugod po svetu.

A pedagoška veda naglo napreduje in šola vse bolj spreminja tradicionalen pouk. Veljavno znanje zastareva, treba ga je osvežiti. Pri tem je potreben spoštljiv odnos do znanja kot vrednote in treba je reči ne šarlatanstvu, psevdoznanosti in praznoverju.

Cilj je ponotranjena potreba po vedenju v skladu z etičnimi vrednotami. Človek se mora zavedati odgovornosti za posledice slabe izbire in pravica

Mladim je treba dati dvoje: neoporečno znanje in etične vrednote, ki jih bodo ponotranjili in tako kasneje ravnali. Prav učitelji lahko ob pomoči psihologov, filozofov in drugih strokovnjakov največ naredijo za razvoj prihodnjih rodov.

Danes se odloča o tem, kako bo človeštvo ravnalo v prihodnje. V prihodnosti ne bo lahko, a ostati moramo optimistični.

***

»V Sloveniji mogoče bolj kot v kakšni drugi evropski državi pogosto čutimo lakoto po etiki. To opogumlja,« je pred dvema letoma v intervjuju v Sobotni prilogi izjavil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akad. dr. Jože Trontelj, ki zadnja leta posveča vlogi in širjenju etike v družbi.

Na Češkem, denimo, redkokdo sprašuje ali želi poslušati o etiki. »Pri nas je drugače. Veliko predavam o etičnih vprašanjih in ta predavanja so večinoma dobro obiskana. Opažam pa, da med obiskovalci skoraj ni mladih. Predvsem v najstniških letih se oblikuje moralni pogled na svet. Morali bi ugotoviti, zakaj naše najstnike in mladostnike na pragu odraslosti etika tako malo zanima,« je tedaj dejal in napovedal, da bo v prihodnje poskusil etiko in družbene vrednote približati mladim in poskrbeti, da bodo postale del šolskega kurikuluma.

Prepričan je namreč, da bo v družbi več ravnotežja in sreče, če se bodo starši lahko bolj posvetili vzgoji svojih otrok. Za to pa bi jim morali vrniti čas, ki ga jim danes neupravičeno in brez prave potrebe jemljejo delodajalci.

»Zelo pomembna je tudi pozitivna selekcija učiteljev, za kar jim moramo zagotoviti uglednejši status in kakovostno stalno izobraževanje«

Eden od korakov na tej poti je posvet, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Inštitut za etiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetniki. Namenjen je ravnateljem vrtcev in osnovnih šol in vsem, ki jih zanima, kako bi etiko in družbene vrednote približali mladim v šolah.

Organizatorji so prepričani, kot so zapisali v vabilu, da je ena najpomembnejših nalog današnjega časa oblikovanje globalne družbe vrednot, znanja in blagostanja kot edine možne stabilne družbe prihodnosti.

Pogoj za tako družbo je ustrezna vloga neoporečnega znanja in delovanje etičnih standardov na vseh ravneh javnega življenja. Temelj pa je osebno sprejetje vrednot, zato je ključnega pomena kar najbolj kakovostna vzgoja otrok in mladine. Šolstvo ima po njihovem mnenju tu odgovorne naloge, ki jih že skozi vso svojo zgodovino opravlja z veliko prizadevnostjo.

Posveta se med drugim udeležujejo akad. dr. Jože Trontelj, prof. dr. Janek Musek, prof. dr. Niko Toš ter dva ugledna strokovna gosta iz tujine, prof. dr. David Carr in prof. dr. Elmar Doppelfeld.