Mladi ob svojem dnevu v zrak izpustili neizpolnjene obljube

Najbolj jih pestijo brezposelnost, stanovanjsko vprašanje in nizka vključenost v družbo

Objavljeno
12. avgust 2015 16.50
Sandra Hanžič, notranja politika, Robert Galun, Maribor
Sandra Hanžič, notranja politika, Robert Galun, Maribor
Ljubljana – »Vlado, vse pristojne institucije in politične odločevalce pozivamo, da od besed preidejo k dejanjem,« je bil jasen Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki pričakuje, da bodo mladi postali pomemben partner te vlade.

Že dve leti v MSS opozarjajo na premalo ambiciozne in premalo konkretne ukrepe za izboljšanje položaja mladih. V okviru teme včerajšnjega dneva mladih – aktivne politične in družbene participacije mladih – pozivajo pristojne, naj mlade začnejo vključevati v odločevalske procese. Kaj jih najbolj tare? Ureditev sistema plačanih pripravništev, vzpostavitev enotnega sistema za beleženje delovnih izkušenj in priznavanja neformalnega izobraževanja, zmanjšanje razširjenosti prekarnega dela, nezmožnost zaposlovanja v javnem sektorju, nizka mednarodna študijska mobilnost, izboljšanje kakovosti visokega šolstva, sprejetje nacionalnega stanovanjskega programa, delujoč svet vlade za mladino in okrepitev delovanja organizacij v mladinskem sektorju ter spodbujanje zaposlovanja v njem.

»Obljube so le del nesrečnega opusa: slovenska politika in mladi, saga o izgubljenih priložnostih generacije Y,« je opozoril Kampl in spomnil, da je zadnjih deset let način dela slovenske politike – neupoštevanje mladih. Poudaril je še, da mladi ne smejo biti prvi v vrsti, ko je govora o varčevanju, pač pa morajo biti tisti, v katere bomo investirali za razvoj naše družbe. Naj ne izpolnjene obljube ne bodo pozabljene, ampak naj postanejo del uresničljivih ciljev, je pozval.

Ob tem so navedli nekaj zastrašujočih podatkov, ki se dotikajo mladih. Tina Hočevar, podpredsednica za mednarodno sodelovanje, je navedla, da je stopnja registrirane brezposelnosti mladih v letošnjem junija znašala 23,1 odstotka. Čakalna doba za prvo zaposlitev je slabo leto dni, dva od treh mladih pa sta zaposlena v prekarnih oblikah dela. Med EU državami tako dosegamo prvo mesto po deležu začasno zaposlenih mladih. V zadnjem desetletju se je stopnja tveganja revščine, zaradi vseh teh slabih kazalcev, kar podvojila.

Neža Repanšek, podpredsednica za mladinsko delo in neformalno izobraževanje, je spomnila na to, da mladi že šest let čakajo na nacionalni stanovanjski program – kar eno od petih stanovanj je praznih, 85 odstotkov mladih med 18 in 29 letom pa živi pri starših, kar pomeni, da si z Malto delimo prvo mesto v EU. Daniel Valentine, podpredsednik za informiranje in participacijo, je dodal, da se slovenski mladi v primerjavi z vrstniki v EU manj konvencionalno politično udejstvujejo in se tudi manj zanimajo za politiko.

V Študentski organizaciji Slovenije si želijo večjo vključenost mladih v oblikovanje zdravstvenih politik, saj da je študentom, zaradi rigidne zakonodaje, dostop do zdravstvene oskrbe pogosto otežen. Pogrešajo še obvezno športno aktivnost v času študija.

V Mariboru o perspektivah mladih v Podravju

V Mariboru, evropski prestolnici mladih leta 2013, so Mednarodni dan mladih obeležili na kopališču Mariborski otok. Mestni mladinski svet Maribor, Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, Mladinski kulturni center ter Združenje Epeka so pripravili pester celodnevni program, ki so ga zaključili – kako drugače kot z zabavo. Ta je bila pravzaprav rdeča nit dneva mladih, saj so z delavnicami, eksperimentalnimi in vodnimi igrami poskrbeli tako za najmlajše kot tudi tiste malce večje.

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi resnejših tem, kot je perspektiva mladih v Podravju. Po prepričanju predsednika Združenja Epeka Štefana Simončiča izobraževanje pri nas ni v koraku s časom, vezi med gospodarstvom in šolami bi morale biti močnejše, več bi moralo biti praktičnega izobraževanja. Združenje Epeka je predstavilo tudi pobudo Evropska prestolnica prostovoljcev 2017. Zamislili so si, da bi prostovoljci iz vse Evrope eno leto v izbranem mestu prostovoljno delali, strošek mesečne žepnine v višini 255 evrov pa bi pokrili s sredstvi iz programa Erasmus plus: »Upamo, da bo leta 2017 ta pobuda zaživela in bo Maribor prva evropska prestolnica prostovoljcev,« je optimističen Simončič.