Mladi taborniki na Rogli ustvarjajo boljši svet

Rogla – Okoli 200 mladih skavtov oziroma tabornikov iz vsega sveta se je včeraj zbralo na forumu mladih, kjer bodo razpravljali o sedanjih temah in izvolili svetovalce, ki svetujejo in pomagajo svetovnemu skavtskemu komiteju. Mladi želijo biti v organizaciji čim bolj slišani, na njih in njihovo pomoč pa stavijo tudi v Organizaciji združenih narodov (OZN).

Vse od nedelje se je Rogla polnila z mladimi, ko so jih pripadniki Slovenske vojske tja vozili iz vsega sveta. Svoja predstavnika na forumu ima tudi Slovenija. Prvič je v delegatske vode stopil 18-letni Klemen Furlan, ki ni mogel skriti navdušenja: »Noro je bilo. Do treh zjutraj smo jih (delegate iz drugih držav, op. p.) sprejemali. Veš, koliko telefonskih številk že imam!« Nasmejani obrazi vseh, ki so prišli, kažejo, da so res kot velika srečna družina. Zelo velika. Svetovno skavtsko gibanje ima danes 40 milijonov članov, med njimi je sedem milijonov odraslih prostovoljcev. Najvišji organ odločanja te dobro organizirane mreže 162 nacionalnih skavtskih organizacij je svetovna skavtska konferenca, ki jo poleg foruma pripravlja Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) v Ljubljani prihodnji teden.

Glas mladih

Konferenca in forum mladih sta poleg tako imenovanega jambooreeja (daljšega taborjenja mladih z vsega sveta) najpomembnejša svetovna skavtska dogodka. Konferenco organizirajo na tri leta, na njej opravijo številne razprave in določijo načrt dela za prihodnje triletno obdobje. Da bo na konferenci, na kateri pričakujejo okoli 1200 sodelujočih iz 130 držav sveta, slišan tudi glas mladih, so pripravili še forum mladih na Rogli.

Tema letošnjega foruma je Eno drevo, mnogo vej, cilj foruma pa je, da bi bili mladi na konferenci in v skavtski organizaciji čim bolj slišani. Čeprav je organizacija namenjena mladim, je v njenem vodstvu veliko starejših. Sedanji mladinski svetovalec Skavtskemu komiteju Esben Holager v tem ne vidi ničesar slabega: »Starejši nam lahko pri delu zelo pomagajo. Predvsem pri financah, ki jih je treba res skrbno voditi. Mislim pa, da je treba več narediti na medgeneracijski komunikaciji.«

Svetovna skavtska organizacija je v svetu pomemben del pomoči drugim organizacijam. Mladi torej so slišani, od njih celo veliko pričakujejo, je povedal posebni odposlanec za mlade generalnega sekretarja OZN Ahmad Alhendawi: »Skavtska organizacija lahko poda odgovore na težave, različne potrebe v posameznih državah. Upamo, da bo vloga skavtov v prihodnje še večja, da bi bili torej še bolj vključeni v reševanje globalnih težav, kot so podnebne spremembe, kjer bi lahko odigrali veliko vlogo tudi kot lobisti pri svojih vladah. Čeprav skavtska mreža ni politična, lahko zelo veliko naredi, zaradi svojih vrednot pa lahko pomagajo tudi pri reševanju konfliktov, ki jih je, žal, vedno več.«

Od okolja do vojn

Grace Michuki iz Kenije je opozorila prav na problem vedno več konfliktov v regiji: »Okoli nas je zdaj sedem večjih konfliktov, kjer trpijo tudi mladi. Skavti smo pri nas predvsem prinašalci miru.« Holager je dodal, da imajo v Aziji veliko projektov, ki se ukvarjajo z otroki, ki jih vzgaja cesta, v Južni Ameriki je poudarek na delu v skupnosti, v Evropi pa je zadnje čase veliko projektov za mlade, ki so znotraj mladinskih organizacij doživeli zlorabo.

V Evropi se skavti veliko ukvarjajo tudi z okoljem. Med njimi Furlan, ki se tudi na forumu zavzema za zaščito divjih živali, ZTS pa je prav letos po žledolomu z zavodom za gozdove pripravil projekt Obnovimo slovenske gozdove. Ena ključnih nalog foruma je vključevanje mladih v javno razpravo. Pravzaprav učenje demokracije, je povedala naša druga delegatka Nina Kapelj. Seveda pa brez druženja ne gre, je dodala: »Vzhičena sem, da so vsi prišli v Slovenijo, na Roglo. Smo kakor ena velika družina, imam občutek domačnosti.«