Tiskane izdaje
Hrastnik – Najmlajši Zasavci so med najnižjimi in najtežjimi v državi, imajo največ maščobnega tkiva ter najvišji indeks telesne mase. Zaradi tega je Zasavje za zdravstvo tempirana bomba, gibalno premalo razviti in prehranjeni mladi pa bodoči pacienti z nakopičenimi zdravstvenimi težavami. V Hrastniku so se črni prihodnosti otrok odločili upreti z občinsko športno šolo.
Zadnji podatki analize telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, pod katero so se podpisali Gregor Starc, Janko Strel in Marjeta Kovač s Fakultete za šport na ljubljanski Univerzi, segajo v šolsko leto 2013/2014 in so za Zasavje porazni. »Ne pa tudi presenetljivi,« pravi Marina Kmet, ravnateljica hrastniške osnovne šole narodnega heroja Rajka (OŠ NHR). Sami, brez poznavanja uradnih podatkov s športnovzgojnih kartonov, že leta opažajo, da v šolo prihaja vse več gibalno nerazvitih otrok. Problem so zaznali med otroki prve triade in obenem ugotovili, da sistemske rešitve še ne gre tako kmalu pričakovati.
Težava nastopi že v drugem razredu
»Naš sistem je obrnjen na glavo,« pravi Kmetova, »v prvi triadi lahko po normativih sedi do 28 otrok, zanje pa samo v prvem razredu skrbita dve pedagoginji. Problem nastane že v drugem razredu, saj ni mogoče, da en pedagog kakovostno vodi pouk športne vzgoje. Pri 28 otrocih lahko kvečjemu pazi, da se komu kaj ne zgodi. Kljub temu država ne priznava dodatnega športnega pedagoga.« Na šoli je sicer izbirnih vsebin, ki omogočajo več gibanja, dovolj, a se vanje vpisujejo pretežno otroci, ki imajo tudi sicer bolj razvite motorične sposobnosti. Tisti, ki bi jih še morali razvijati in ki večino dneva presedijo pred računalniki, pa se tudi pri izbirnih predmetih večinoma odločajo za računalništvo.
Občinska športna šola (OŠŠ), ki so ji v občinski ekipi hrastniškega župana Mirana Jeriča na pobudo pedagogov z OŠ NHR prisluhnili brez pomislekov, bo poskusila popraviti sistemsko »napako« prve triade: športni pedagog, ki ga bodo zaposlili za polovični delovni čas in za katerega je v proračunu že letos zagotovljenih 5900 evrov, bo v več gibanja spravil vse v razredu.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
»Športna zveza že dlje časa opozarja, da v športnih društvih primanjkuje visoko izobraženih ali visoko usposobljenih kadrov za delo z mladimi, poleg tega so predmetu šport v prvem in drugem triletju tedensko namenjene tri, v tretjem triletju pa le dve uri,« so pojasnili na hrastniški občini, ki bo sredstva iskala tudi na razpisih: »Žal Hrastnik in celotno Zasavje ni okolje, kjer bi lahko pričakovali močnejšo podporo staršev, kakor je to v praksi v ekonomsko močnejših okoljih.«
Gibanje namesto udobja naslonjača
Pedagog oziroma OŠŠ začneta delo predvidoma v prihodnjem šolskem letu. Iz udobja domačega naslanjača želijo k ukvarjanju s športom premakniti čim več otrok – tudi najmlajše, saj največji upad telesne aktivnosti ugotavljajo na prehodu iz vrtca v šolo.
Kmetova pravi, da razlogov za vse manj spretno mlado generacijo ne gre pripisati le »kibernetskim« časom ali slabšim prehranjevalnim navadam, temveč so vzroki sociološki, krivca gre iskati tudi v nerazvitem gospodarstvu in visoki brezposelnosti: »Žal se številni zasavski starši z dela vračajo šele proti večeru. Številni otroci imajo zato namesto kosila – sendvič.«
Očitno doslej v Hrastniku k bolj aktivnim mladim niso pripomogli niti nadpovprečna športna infrastruktura niti zgled vrhunskih športnikov, kot sta kajakaš Peter Kauzer ali triatlonec Denis Šketako. Hrastniški podmladek –
šoloobveznih je od 650 do 770 – je po gibalnih sposobnostih na repu slovenskih šol, njihova teža pa močno nad državnim povprečjem. Stanje je skrb vzbujajoče, se zavedajo v Hrastniku.
Izsledki Fakultete za šport so le potrditev hrastniških opažanj. Gibalno manj spretni so poleg mladih Zasavcev še Pomurci. Če sta tu nizko gibalno učinkovita vsako deseto dekle oziroma fant, je v Zasavju »neroden« vsak enajsti. Temu primerna je tudi njihova teža.
