Mladinski center Trbovlje: država ga hvali, občina mu daje potuho

Trbovlje – Čeprav mora Mladinski center Trbovlje (MCT) zaradi neupravičenega uveljavljanja izdatkov v času gradnje dobrih 800.000 evrov vrednega objekta s hotelom državi vrniti 30 tisočakov, še več nepravilnosti v poslovanju pa je že leta 2012 razkrila notranja revizija, je za službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko operacija MCT primer dobre prakse, vreden obiska na vseslovenskih dnevih odprtih vrat.

Trboveljski dogodek je eden od tridesetih, na katerih je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk) včeraj in danes predstavila štirideset projektov, financiranih iz evropskih sredstev v obdobju 2007–2013. V tem času so slovenske občine v okviru evropske kohezijske politike skupaj izpeljale več kot 5000 projektov, vrednih okrog tri milijarde evrov. Ker se to finančno obdobje končuje, mineva pa tudi štirideset let od ustanovitve Evropskega sklada za regionalni razvoj, so se v Svrku odločili del izvajanja te politike predstaviti širši javnosti.

Kriteriji, po katerih se je na njihovem seznamu kot edini zasavski projekt znašel trboveljski primer MCT, se zato zdijo vsaj nenavadni. MCT in hotel sta bila zgrajena leta 2011, 60-odstotni delež pa sta k 830.000 evrov vredni operaciji (brez DDV) prispevala finančno ministrstvo in Evropa.

Revizija ugotovila kup nepravilnosti

»Naše vodilo pri izbiri projektov je bilo prikazati, kako različna področja evropska kohezijska politika zajema in da zajema celotno državo,« so za Delo kriterije izbora pojasnili v Svrku. Izbrani projekti, dodajajo, so vsebinsko in geografsko razpršeni, kar pomeni vsaj en projekt na statistično regijo. »Zavedamo se, da nismo mogli zajeti vseh dobrih projektov v Sloveniji,« še pravijo. Izbrane projekte so zadnje dni sicer promovirali kot primere dobrega izvajanja evropske kohezijske politike, ki izboljšujejo kakovost življenja ljudi v Sloveniji.

V primeru MCT se je gmotni položaj, sodeč po ugotovitvah revizije že leta 2012, v glavnem izboljšal le nekaj posameznikom, s katerimi sta prejšnja in sedanja direktorica Polona Siter Drnovšek in Karmen Murn sklepali avtorske in podjemne pogodbe. Siterjeva je v dveh letih podpisala trideset avtorskih pogodb v skupni vrednosti skoraj 40.000 evrov. Revizija je pokazala na izjemen porast ali kar 4,5-krat več podjemnih pogodb leta 2011 kot leto prej, vredne pa so bile 42.500 evrov bruto. Poslovne pogodbe je med drugim sklepala s svojim bratom in bratrancem Murnove, ki je Siterjevo nasledila na direktorskem stolu in v dobršnem delu nadaljevala »staro« poslovnopogodbeno politiko. Poleg »nenavadnih« naključij, povezanih s pogodbami, so v reviziji že leta 2012 v oči bodli tudi izguba naročilnic pa nezaračunavanje DDV in turistične takse ...

Napako MCT bo plačala občina

Za piko na i sta pri zadnjem pregledu operacije MCT oziroma javnih naročil lani na nepravilnosti naletela tudi revizorja finančnega ministrstva. Ne le da je MCT na podlagi aneksa neupravičeno uveljavljal za 29.418 evrov izdatkov, temveč je aneks z gradbincem iz Sedraža, družbo AGM Nemec, sklenil po končanih delih. Vendar napake ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ne bo plačal MCT, temveč ustanoviteljica, občina, iz proračuna.

»Vračilo sredstev iz tržne dejavnosti MCT bi bistveno zmanjšalo oziroma onemogočilo njihovo redno dejavnost in prijavljanja na javne razpise za druge projekte, je odločitev, da dolg MCT pokrije občina, pojasnila županja Jasna Gabrič. Za MCT pomeni 30 tisočakov sicer dobrih 25 odstotkov lanskih prihodkov, ustvarjenih na trgu.