Tiskane izdaje
Zagorje – V Kisovcu se bojijo, da so v Kumplastu v obrtni coni, streljaj od stanovanjske soseske, dobili svoj – Kemis. Stanovalce moti »smrad po zažganem«, zato so se organizirali v civilno iniciativo, občina se je pritožila na okoljevarstveno dovoljenje (OVD), ki ga je Kumplastu izdal Arso. Jože Ule, lastnik Kumplasta, miri: »Plastike ne sežigamo, le predelujemo jo.«
»Če bi vedel, da bo odziv tako buren, ne bi poslušal inšpektorja,« pravi Jože Ule. Inšpektorji so v Kumplastu, odkar se je iz Sela preselil v Kisovec, pogosti obiskovalci. Na enem od ogledov so svetovali Uletu, naj zaprosi za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo lastnih nenevarnih odpadkov. Ule se je prilagodil zahtevam poslovnih partnerjev v pohištveni industriji, med katerimi je tudi Ikea, pravi. To pomeni, da mora v primerih reklamacij, opustitve programa … vzeti pošiljko nazaj, pri čemer mora izdati potrdilo, da bo izdelke recikliral, tega pa brez OVD ne more.
Od Arsa je Kumplast prejel OVD za kisovško in zagorsko lokacijo na Selu. Ker je Arso postavil občino Zagorje pred dejstvo – obvestil jo je o izdanih OVD –, se je ta pritožila. Na občini namreč niso vedeli za upravni postopek, zato niso mogli podati svojega mnenja. Arso je konec maja zavrnil pritožbo, občina se je še drugič pritožila, a razsodbe na drugi stopnji se utegnejo zavleči. V Zagorju očitajo Arsu, da je z izključitvijo javnosti iz postopka kršil zakonodajo, saj da sporno okoljevarstveno dovoljenje pomeni tveganje za zdravje.
Na Arsu so za Delo pojasnili, da občine in javnosti niso bili dolžni seznaniti s postopkom, ker gre za OVD iz kategorije »druge naprave in dejavnosti«. Na Arsu ugotavljajo, da tudi pogoji za javno naznanilo niso bili izpolnjeni. Kot pristojni organ bi morali v času reševanja vloge prejeti več kot pet zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca. Občina ni upravičena do pritožbe zoper izpodbijano okoljevarstveno dovoljenje, ker ni dokazala, da to posega v njene pravice, trdijo.
Jože Ule
Kumplast predeluje plastiko že dobrih 30 let in ima 35 zaposlenih. Ule zagotavlja, da je to zgolj mehanska predelava – mletje plastike in ponovna uporaba –, in je kadarkoli pripravljen pokazati proizvodni proces zainteresiranim. Doslej ni prišel še nihče iz civilne iniciative. Na mesec predelajo 50 ton plastike, od 5 do 10 odstotkov pa je gre v reciklažo.
Prvi okoljski aktivist Zagorja Uroš Macerl se je za Delo odzval: »Predelavo zagovarjamo. Za vonjave pa je najbrž krivo taljenje plastike – čeprav meritve ne presegajo mejnih vrednosti. Žal imamo v Zagorju iz časov Lafargea z meritvami slabe izkušnje: ko so kazale b. p., nam ni bilo živeti.«
Ule se čudi, da ljudje zaznavajo smrad zlasti ponoči in jeseni ter pozimi. »Naša proizvodnja je kontinuirana, zato ne more biti oscilacij vonjav. Jeseni, ko se začne ogrevalna sezona, nastopijo tudi vonjave. Dežurni krivec zanje smo mi.« Osnovni energent v Kumplastu je elektrika, za ogrevanje uporabljajo plin. Od kod torej benzen v emisijah?
Na vprašanje, ali dopuščajo možnost, da bi bil krivec za onesnaženje v Kisovcu kdo drug, Neda Starman-Ržišnik iz civilne iniciative odgovarja: »Vsakomur je jasno, ko zavoha značilen smrad po zažgani plastiki, da ta ne prihaja iz kurišč ali od drugih obratov.« Civilna iniciativa od Kumplasta zahteva namestitev čistilnih naprav oziroma filtrov na prezračevalne kanale, od občine pa spremembo prostorskih aktov.
Pritožbe Kisovčanov se vlečejo, odkar je Kumplast začel proizvodnjo. Zato se je Ule strinjal, da poleg obveznih meritev, ki niso presegale dovoljenih vrednosti in jim krajani niso verjeli, plača tudi meritve krajevni skupnosti. »Plačala jih je občina, o njih nas niso obvestili, opravljali pa so jih pol leta,« je dejal in dodal, da bistvenih odstopanj niso pokazale.
Občina, nasprotno, je zatrdila, da so bile vrednosti benzena, toluena, etilbenzena in ksilenov povišane, oboji pa so se strinjali, da so bile v dovoljenih mejah. In rešitev? »Intenzivno iščemo možnost namestitve dodatnih filtrov,« odgovarja Ule. Kisovčane poziva k dialogu in jih po 7. juliju vabi na ogled tovarne.
