Tiskane izdaje
Estonec Pikamäe je julija ob koncu ustne obravnave tožbe na sodišču v Luxembourgu sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra. To je sodišče prejšnji teden že imelo uradno objavljeno na svojem koledarju, a so datum nato črtali.
Potrebujejo več časa
Novi datum je 11. december. Razlogov za zamudo na sodišču niso hoteli pojasniti. To se menda občasno zgodi in v takih primerih pravobranilci najpogosteje potrebujejo več časa za končanje pisanja besedila.
V slovenski tožbi, ki je bila vložena julija lani, je bila sicer že opravljena ustna obravnava. Potekala je 8. julija letos, zadevala pa je le dopustnost slovenske tožbe. To pomeni, da se sodišče najprej ukvarja z vprašanjem, ali je sploh pristojno za obravnavo zadeve.
Slovenija sicer zatrjuje, da Zagreb z neizvajanjem arbitražne razsodbe krši pravo Unije, a Hrvaška na drugi strani ne priznava njene veljavnosti in oporeka pristojnosti Sodišča EU za ukvarjanje z zadevo, ki po njenih navedbah zadeva mednarodno pravo.
Kaj je naloga pravobranilca?
Tudi pravobranilec Pikamäe se bo izrekel samo o dopustnosti tožbe. Naloga pravobranilca je nepristransko in neodvisno podati pravno mnenje, imenovano sklepni predlogi v zadevah, ki so jim predložene. V njih podrobno razčleni predvsem pravne vidike spora in sodišču povsem neodvisno predlaga rešitev problema, ki jo je po njegovem mnenju treba sprejeti.
Pravila, ali sodniki v sodbi nato sledijo mnenju pravobranilca, ni, zlasti v že tako redkih primerih tožb članice proti članici, kot je slovensko-hrvaški.
Če bo sodišče odločilo, da je slovenska tožba (delno) dopustna, se bo lotilo same vsebine obravnave. Slovenija očita Hrvaški kršenje pravne države, kršitev dolžnosti lojalnega sodelovanja, skupne ribiške politike, zakonika o schengenskih mejah, direktive o prostorskem načrtovanju.
Na julijski ustni obravnavi je sicer ključno vlogo imela opomba iz ribiške uredbe, ki ureja vzajemni dostop do morja in se neposredno nanaša na izvajanja arbitražne razsodbe.
