Tiskane izdaje
Ljubljana - Ko govorimo o političnih strankah, ponavadi govorimo o njihovih vodstvih, o njihovih poslancih, o ljudeh, ki jih predstavljajo v javnosti. Vendar so stranke še vse kaj več kot zgolj njihovi najbolj izpostavljeni predstavniki. So predvsem množične organizacije, ki združujejo svoje člane.
Uradnih neodvisnih podatkov o številu članov slovenskih strank ni. Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer vodijo register političnih strank, teh podatkov ne zbirajo. Tudi slovenski statistični urad se ne ukvarja s tem. Tako smo za podatke o članstvu zaprosili sedem strank, ki so zastopane v državnem zboru, saj bi bilo poizvedovanje pri vseh 55 registriranih prevelik zalogaj.
Gre za lastne navedbe strank, zato jih ne moremo preveriti, posebnega razloga, da jim ne bi zaupali, pa tudi nimamo.
Članstvo (ne)sorazmerno z volilnim uspehom
Kakor se je pokazalo, število članov ni vedno sorazmerno z volilnim uspehom stranke oziroma z njeno politično močjo. Določena zveza pa vendarle obstaja. Zanimivo je, da so si – razen največje SDS – parlamentarne stranke po številu članov zelo blizu, okoli 10.000.
Število poslanskih sedežev, ki so si jih pridobile na volitvah, pa se zelo razlikuje. Razumljivo, na volitvah odločajo vsi volivci, torej polnoletni državljani, ne samo člani strank. Po zbranih podatkih je v slovenske parlamentarne stranke vključenih približno 88.000 ljudi, kar pomeni dobrih pet odstotkov vseh volivcev.
Nekatere stranke pač bolj gradijo svojo organizacijo, druge se bolj zanašajo na delovanje njenih predstavnikov v javnosti in organih oblasti. Tako denimo LDS tudi v času, ko je bila vodilna vladna stranka, nikoli ni bila velika po številu članov. Zato pa je za ministre in druge visoke uradnike pogosto predlagala ljudi, ki niso bili njeni člani.
Nasprotno je DeSUS od vsega začetka ena najštevilčnejših strank z razvejeno terensko mrežo, pa je bila v državnem zboru vedno na obrobju. Socialdemokrati se hvalijo, da jih je kakih 25.000; poleg 13.000 članov imajo še 12.000 simpatizerjev, ki jih prav tako štejejo za svoje. Gre za ljudi, ki so se bili pripravljeni uradno vpisati v njihove evidence kot njihovi simpatizerji.
Članstvo v stranki navadno ni povezano s kakimi posebnimi pogoji, razen tega, da sprejemajo program stranke in da niso člani kake druge stranke. Celo DeSUS kot stranka, ki je po imenu izrecno vezana na status upokojenca, za včlanitev ne postavlja nobenih pogojev; načrtno si prizadeva pridobiti mlajše člane – češ nekoč bomo vsi upokojenci.
Kaj pa pričakujejo od svojih članov? Tu so si načeloma vse stranke enake: da bodo sodelovali pri delu stranke in njenih organov, da bodo uresničevali njen program, da bodo izpolnjevali zaupane jim naloge. »Sicer pa pričakujemo od njih iniciativnost, ideje, zanimanje za politično stvarnost na lokalni in državni ravni ter aktivno sodelovanje,« pravi Janez Cigler Kralj iz NSi.
Več preberite v Nedelu!
