Množičen obisk karnevalskih povork na pustno nedeljo

Okoli 50.000 obiskovalcev je privabila mednarodna karnevalska povorka na Ptuju. Ulice Cerknega so zavzeli laufarji, na karnevalu v Cerknici pa je bilo opaziti vse predstavnike butalske univerze.

Objavljeno
18. februar 2007 21.42
Pustni sprevod v Ribnici
Ptuj/Cerkno/Cerknica - Čeprav s preganjanjem zime letos ni veliko dela, pa so na pustno nedeljo v več slovenskih mestih pripravili tradicionalne pustne povorke. Okoli 50.000 obiskovalcev je privabila mednarodna karnevalska povorka na Ptuju, kjer so bili med najbolj množičnimi šemami domači kurenti iz različnih krajev v okolici Ptuja. Ulice Cerknega so zavzeli laufarji, med tisoč maskami na karnevalu v Cerknici pa je bilo opaziti vse predstavnike butalske univerze in številne coprnice na čelu s pramaterjo Uršulo.

Na 47. tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko na Ptuju, ki predstavlja vrhunec v okviru prireditev vsakoletnega kurentovanja v najstarejšem slovenskem mestu, se je po besedah vodje letošnje povorke Milana Gabrovca prijavilo 76 različnih karnevalskih skupin oziroma več kot 2500 pustovalcev iz vse Slovenije in tujine, kar je rekordno število udeležencev v zgodovini ptujskega kurentovanja.

Na najbolj norčavem pustno-karnevalskem prazniku ljudskega izročila, glasbe, energije, plesa, veselja in druženja v mestu ob Dravi so po mestnih ulicah na karnevalski povorki korakale pustne šeme iz Belgije, Švice, Avstrije, Italije, Bolgarije, Slovaške, Srbije, Črne gore, Makedonije in Hrvaške.

Ptujsko kurentovanje eno največjih

Med najbolj množičnimi in glasnimi so bili tudi tokrat po pričakovanju domači kurenti iz različnih krajev v okolici Ptuja, ki se jih je letos na karnevalu zbralo skoraj 500. Sicer pa so se kurenti letos lahko bolj posvetili norčijam, predvsem pa svojim "oboževalkam", saj hudih težav z odganjanjem zime nimajo.

Ptujsko kurentovanje je ena največjih kulturno-etnografskih prireditev v Sloveniji. Vsako leto jo obišče več kot 100.000 ljudi, prireditev pa je vse bolj prepoznavna tako v slovenskem kot v tujem prostoru. Njen osnovni namen je ohranjanje in razvoj izjemne kulturne dediščine in etnografskega izročila celotnega ptujskega območja in Slovenije. Z nedeljsko povorko so pustne prireditve dosegle svoj vrhunec, vse skupaj pa se bo zaključilo s tradicionalnim torkovim pokopom pusta.

Obsodba Pusta v Cerknem

Cerkno pa so tako kot vrsto debelih oziroma pustnih nedelj v zadnjega pol stoletja zavzeli laufarji. Društvo Laufarija Cerkno, v katerem je združenih okoli 60 domačinov, je namreč pripravilo tradicionalno pustno praznovanje, ki je privabilo številne obiskovalce. Ti so lahko spremljali sprevod enih najbolj znanih slovenskih pustnih likov laufarjev, videli pa so tudi obsodbo Pusta, ki bo, kot je že določeno, moral tudi letos umreti. Obsodbo bodo izvršili v torek.

Dogajanje v Cerknem se je začelo s sprevodom laufarjev, ki so mu s šibo v roki prostor naredili Ta terjasti, eden izmed likov v 25-članski laufarski družini. Na čelu sprevoda je hodil Ta loparjev, sledili pa so mu še ostali liki, ki predstavljajo različne človeške napake ali slabosti, družbeni sloj, krajevne posebneže in poganska verovanja. Laufarji, katerih posebnost so naličja - lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugje v Sloveniji, so se nato zbranim predstavili še na povsem polnem trgu v Cerknem.

Predsednik društva Laufarija Cerkno Martin Trpinje povedal, so v pripravah posebno pozornost posvetili trem likom, za katere morajo obleko pripraviti vsako leto posebej. Oprava Pusta, ki mu pripada osrednje mesto med laufarji, je namreč narejena iz mahu in tehta med 60 in 80 kilogramov, medtem ko obleko Ta bršljanovega sestavlja do 10.000 bršljanovih listov, Ta smrekovega pa smrekove veje, je pojasnil.

Obiskovalci, med katerimi je bilo precej maškar, so z zanimanjem opazovali tudi obsodbo Pusta, ki so ga obtožili za vse, kar se je slabega zgodilo na Cerkljanskem v zadnjem letu. Pusta bodo sicer z udarcem z botom (drvarski bat) usmrtili v torek, ko mu bodo ponovno prebrali obtožnico v cerkljanskem narečju, kateri bodo dodali še nove grehe.

Cerkljanska laufarija izhaja iz poganskih obredov, ponovno pa so jo obudili pred pol stoletja. O tej pustni šegi govori tudi stalna razstava Pust je Kriv!, ki si jo je od lani mogoče ogledati v Cerkljanskem muzeju.

V Cerknici na čelu s pramaterjo Uršulo

Točno okoli 12.23 se je pustni karneval podal tudi po ulicah Cerknice. V njem je sodelovalo približno tisoč mask, med njimi vse tradicionalne cerkniške maske in številne gostujoče skupine. Tradicionalni veliki pustni karneval, ki poteka pod geslom Butale vztrajajo - Butale vstajajo, je v Cerknico privabil 15.000 obiskovalcev.

Karnevala v Cerknici so se udeležili tudi vsi predstavniki butalske univerze in številne coprnice na čelu s pramaterjo Uršulo in svojimi sestrami, ki letajo po Cerknici. Med izvirnimi domačimi maskami so bili še ščuka velikanka, Jezerko, polhi s hudičem in hribci. Pustne povorke so se udeležile tudi godbe in skupine mažoretk, prav tako tudi butalski župan, ki je pozdravil vse obiskovalce ter jih povabil na zabavo tudi po karnevalski povorki.