Tiskane izdaje
Predlog novele po mnenju njenih piscev pomeni nujen korak zrele države v smeri poprave krivic ter vrnitve človeškega dostojanstva državljanom drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki so imele ob osamosvojitvi v Sloveniji stalno prebivališče in so bili potem, ko so za njih začele veljati določbe zakona o tujcih, izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
Predlagana novela določa, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so bili izbrisani, ko so za njih začele veljati določbe zakona o tujcih, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od izbrisa prijave stalnega prebivališča dalje.
"Predlog zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča nadalje ureja, v katerih primerih prisilna odstranitev ne vpliva na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oziroma ne prekine pogoja dejanskega življenja v Sloveniji. Določa pa tudi merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji in katere odsotnosti iz Slovenije pogoja dejanskega življenja ne prekinejo," piše v predlogu novele.
V predlogu novele je tudi poudarjeno, da se je pri opredeljevanju pogoja dejanskega življenja predlagatelj odločil za relativno splošno definicijo pojma dejanskega življenja in s taksativno določenimi primeri odsotnosti iz države, ki pogoja dejanskega življenja ne prekinejo. Opredelitev dejanskega življenja tako izhaja iz osnovne definicije, po kateri je "Republika Slovenija središče življenjskih interesov", kjer se uresničujejo bistvene osebne, družinske, ekonomske ali socialne potrebe posameznika.
"Takšna definicija omogoča, da pristojni organ pri ugotavljanju pogoja dejanskega življenja preverja, ali je tujec Republiko Slovenijo izbral kot tisto državo, na katero veže bistvene elemente svoje eksistence, kot so delo, družina itd.," piše v predlogu.
Predlog zakona določa tudi okoliščine, ki na prekinitev dejanskega življenja nimajo vpliva. Po predlogu zakona je pogoj izpolnjen tudi, če je bila oseba poslana v tujino na delo, študij ali zdravljenje ali je bila zaposlena na ladji z matično luko v Sloveniji.
Predlog novele tudi določa, da dejansko življenje ni prekinjeno, če je oseba zapustila Slovenijo, zaradi okoliščin, ki so bile posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, ko so zanjo začele veljati določbe zakona o tujcih.
Dejansko življenje tudi ni prekinjeno, če je oseba zapustila Slovenijo, ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje v Sloveniji zaradi neizpolnjevanja pogojev in ji je bila prošnja za izdajo dovoljenja zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen ali če se oseba ni mogla vrniti v Slovenijo zaradi vojnih razmer v drugih državah, naslednicah nekdanje SFRJ, ali iz drugih nezakrivljenih razlogov (zdravstveni, družinski ali drugi utemeljeni razlogi).
Pogoj dejanskega življenja je izpolnjen tudi, če je bila oseba prisilno odstranjena iz države ali pa ji je bil zavrnjen vstop v državo, razen v primerih, ko je bila prisilna odstranitev ali zavrnitev vstopa posledica izrečene stranske kazni izgona tujca iz države zaradi storjenega kaznivega dejanja, ali pa v primeru, da ji je bil zavrnjen vstop zaradi razlogov javnega reda, nasilnih dejanj, razlogov javnega zdravja ali zaradi sprejetih mednarodnih obveznosti Slovenije.
Predlog novele na novo ureja izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke, ki so se rodili v Sloveniji po 25. juniju 1991. Otrok, ki je bil rojen v Sloveniji po 25. juniju 1991, "in katerega vsaj eden od staršev je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji, ko so zanj začele veljati določbe zakona o tujcih, po otrokovem rojstvu pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v slovensko državljanstvo, lahko pridobi dovoljenje za stalno prebivanje".
Na novo predlog zakona ureja izdajo posebne odločbe tudi za državljane Slovenije, ki so bili ob osamosvojitvi Slovenije državljani drugih republik nekdanje SFRJ in so imeli v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, katero jim je prenehalo, ko so za njih začele veljati določbe zakona o tujcih, kasneje pa so bili sprejeti v državljanstvo Slovenije, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje.
V nasprotnem primeru, so prepričani pisci novele, so izbrisani, ki so postali slovenski državljani, v slabšem položaju od tistih, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje in katerim so bile dopolnilne odločbe izdane že na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišča.
Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva, še piše v predlogu novele, ki je objavljena na spletni strani notranjega ministrstva.
