Tiskane izdaje
Evropska komisija je v torek predlagala še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, ki pa je menda zadnje. V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami. Predlog komisije morajo potrditi še članice Unije, ki o tem odločajo s kvalificirano večino.
Kot so spomnili na MNZ, je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar že 21. aprila pisala evropski komisiji in v pismu poudarila, da se po slovenskem prepričanju lahko ogroženost schengenskega območja objektivno izkazuje predvsem s številkami nedovoljenih prehodov notranjih meja.
»Slovenija usposobljena za izvajanje novega režima nadzora«
Državni sekretar Boštjan Šefic je danes na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo zagotovil, da je Slovenija kadrovsko in tehnično usposobljena za izvajanje novega režima nadzora zunanje schengenske meje. Pri tem je opozoril, da Slovenija vseskozi zagovarja prilagajanje ukrepa velikosti varnostnega tveganja v EU.
Takoj po uvedbi sistematičnega nadzora se je po besedah Šefica pokazalo, da Hrvaška ni pripravljena na novo situacijo. Pohvalil pa je »odprto komunikacijo« s hrvaškimi kolegi. Izrazil je pričakovanje, da bo akreditacija schengenskega informacijskega sistema, ki Hrvaško čaka v juniju, zadeve premaknila v pravo smer.
Kot šibko točko, s katero se Slovenija sooča in bi jo morala rešiti, je državni sekretar omenil avtobusne steze na mejnih prehodih. Ena od rešitev, ki se po njegovih besedah ponuja, je uvedba prenosnih čitalcev dokumentov. Širjenje prehodov se namreč zaradi pričakovanega vstopa Hrvaške v schengenski prostor kaže kot nesmiselno.
Razmere bodo še posebej kritične med poletnimi počitnicami
Slovenija je v letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, v letu 2017 pa do tega dne le 11. »Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti,« so poudarili na notranjem ministrstvu.
Kot so dodali, so na nesprejemljivost in neupravičenost podaljševanja nadzora opozarjali tudi ob drugih priložnostih, in sicer tako pristojnega evropskega komisarja kot tudi avstrijske kolege. Izpostavili so nujnost prednostnega izvajanja izravnalnih ukrepov v notranjosti namesto na sami meji in dejstvo, da je zunanja schengenska meja s Hrvaško dobro varovana.
Na ministrstvu za notranje zadeve opozarjajo, da nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke. Pričakujejo, da bodo razmere še posebej kritične med poletnimi počitnicami. Nadzor ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij, so zapisali.
Dodali so še, da pregledi na notranji meji z Avstrijo od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev v smislu varnostnih tveganj.
