Moč zdravstvenih lobijev

Ljubljana – Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in ljubljanska univerza opozarjata na nesmiselno vrzel med prehodom na višjo stopnjo izobraževanja, v času katerega študentje izgubijo status. Na ZZZS takšno ureditev podpirajo, saj z njo služijo, na ministrstvu za izobraževanje pa so spremembe predlagali, a niso bile sprejete.

S trenutkom, ko diplomirajo, študentje izgubijo status – s tem pa pravice, ki jim pripadajo iz zdravstvenega zavarovanja. Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje si morajo zato urediti sami. Za prvega morajo odšteti približno 16 evrov, za drugega pa med 27 in 29 evrov na mesec. Medtem ko dijakom, ki so na prehodu med sekundarnim in terciarnim izobraževanjem, zavarovanje neprekinjeno velja do 1. oktobra. Zakaj zakonodaja predvideva različno obravnavanje zelo podobnih pravnih razmerij?

Kazen za predčasno diplomo

Z zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so sporočili, da je »ureditev, da imajo otroci od 18. do 26. leta lahko zavarovanje kot družinski člani le, če se šolajo, ustrezna«. A težava ni v tem, da se »otroci« ne bi šolali, le priložnosti nimajo, da bi se takoj vpisali na nadaljnji študij, saj imajo fakultete določene roke za vpis. Če torej diplomirajo pred rokom, jih obravnavajo, kot da se ne šolajo. Zakaj je v primeru ukinitve zdravstvenega zavarovanja birokracija bistveno bolj učinkovita kot pri podaljšanju subvencionirane prehrane in prevoza – ker gre v prvem primeru za ukinitev pravice, v drugem pa za njeno podaljšanje? Kako sploh poteka komunikacija med fakultetami in ZZZS? Podatke o prenehanju statusa dobi ZZZS po elektronski poti od ministrstva za izobraževanje, naslednji dan po vpisu podatka v evidenco študentov visokih šol. Tudi pravico do subvencionirane prehrane in prevoza študentje uveljavljajo na ministrstvu, a jim ministrstvo teh pravic ne ukine nemudoma, ampak v nekaj tednih po pridobljeni diplomi.

Glavni tajnica Univerze v Ljubljani Mihaela Bauman Podojsteršek je opozorila, da je univerza o vprašanju prenehanja statusa študenta ministrstvo že večkrat opozorila. Prav tako je že večkrat predlagala, da se »zakonsko uredi status študenta tako, kot je to urejeno za maturante srednjega strokovnega in splošnega izobraževanja, ki imajo status dijaka še po tem, ko so že končali srednjo šolo, in sicer še po izteku šolskega leta, do 1. oktobra istega koledarskega leta«. Menijo, da študenti, ki izrazijo namero, da bi študij nadaljevali v magistrskih programih, zaradi zakonske ureditve niso v enakopravnem položaju kot srednješolci štiriletnih programov.

S problematiko so seznanjeni tudi na ministrstvu. V predlogu novega zakona o visokem šolstvu (ZVIS-1) so podaljšanje statusa študenta sicer predlagali, vendar predlog ni bil sprejet. Tudi študentska organizacija že dolgo opozarja na neenakopraven položaj mladih glede na druge družbene skupine: »Ureditev je neprimerna in diskriminatorna do študentov. Odraža splošen položaj mladih v družbi in moč zdravstvenih lobijev. Nesmiselna je tudi omejitev zavarovanja do 26. leta, kar je povsem arbitrarna meja, še posebej zato, ker je vstop v terciarno izobraževanje možen kadarkoli.« Pravico do zdravstvenega zavarovanja bi lahko vezali zgolj na status študenta, z izjemo zaposlenih.

V novem predlogu ZVIS-1 je predvidena ohranitev statusa za študente pri prehodu med stopnjami izobraževanja. Prav tako je zapisano poenotenje evidenc (prehrana, bivanje, delo) in do uporabnika prijazno delovanje informacijskega sistema, a so predlogi zaradi političnih razmer v predalih, še pravijo na ŠOS. Tudi ni jasno, zakaj so lahko birokrati učinkoviti le ob izgubi neke pravice, pri njenem podaljšanju pa ne.