Modra frankinja ima še veliko rezerve

S projektom Žametno vino regije Posavje želijo modri frankinji dati nov zagon, eden od ciljev je tudi združenje pridelovalcev bolj kakovostnega vina.

Objavljeno
01. marec 2018 08.53
Janoš Zore
Janoš Zore

Krško – Od prvega sevniškega festivala sortnega vina leta 2011 je modra frankinja iz anonimnosti prišla v restavracije po državi. A združenja pridelovalcev še vedno ni, o sestavi vrhunske modre frankinje še razpravljajo, prodajni potencial ostaja neizkoriščen. Vse to naj bi spremenil 130.700 evrov vreden projekt Žametno vino regije Posavje.

»Projekt je v fazi odobritve na ministrstvu. Začeti bi ga morali že oktobra in bo trajal do jeseni 2019,« pravi Rok Petančič s sevniškega občinskega zavoda KŠTM, kjer so pred leti v modri frankinji, po kakovosti vodilni rdeči sorti jugovzhoda Slovenije, prepoznali velik potencial. Partnerja v tokratnem projektu sta brežiški in krški občinski zavod za turizem.

KŠTM je kot prvi povezal pridelovalce in zdaj jih je pri promocijskih in tekmovalnih dogodkih vsaj občasno aktivnih od 50 do 60. Če je zavod omogočil začetek zgodbe o modri frankinji, Petančič že vrsto let poudarja, da bi vodilno vlogo morali prevzeti vinarji: »Cilj je ustanovitev združenja pridelovalcev, konzorcij je ena od realnih možnosti. Želimo si, da bi ga vodil nekdo, ki bi koordiniral vinarje, skrbel za promocijo in pozicioniranje vina na trgu. Pri konzorciju cvička je to, denimo, krška vinska klet. Če bi konzorcij vodil kateri od članov, bi lahko bila težava, da bi ga drugi imeli za konkurenta, zato bi bilo bolje, da bi vodenje prevzela nevtralna organizacija, ki bi imela tržni interes. Mi kot javni zavod teh možnosti nimamo, v Posavju pa za zdaj takšne organizacije ne vidimo. V projektu je predvidena zaposlitev ene osebe, a to ne bo trajna rešitev.«

Trt vse več

Tudi po zaslugi sevniškega festivala modre frankinje, ki bo letos 7. junija, se je število trt v petih letih povečalo za četrtino. Zasajenih je okoli 700 hektarov vinogradov, še leta 2005 jih je bilo 450. »Iz modre frankinje imamo spekter različnih vin: klasična linija, struktura z zorenjem v lesenih sodih, penina in bela modra frankinja, s katero imamo lepe rezultate. Z njimi smo lani prvič ustvarili več kot polovico prihodka naše kleti, čeravno je cvička količinsko še vedno največ, a še pred petimi leti je bilo prihodkov od frankinje komaj 20 odstotkov,« pravi Lojze Kerin, ki od leta 2015 vodi Hišo modre frankinje v Straži pri Krškem: »V našem okolju klasična modra frankinja v gostinskih lokalih zamenjuje metliško črnino in refošk, širše gledano pa je nekaj novega, drugačnega, morda zanimivega.«

Povečanje količine sortnega vina modre frankinje – največ grozdja še vedno konča v metliški črnini, cvičku in rdečem bizeljčanu – je eden od ciljev projekta, enako pomemben kot dvig kakovosti. Ob nedavni predstavitvi knjige Okusi Posavja je namreč šef brežiške Oštarije Debeluh Jure Tomič vinarje zbodel, da ne pozna zares vrhunske slovenske modre frankinje.

Izboljšati kakovost

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so v analizi 25 lanskih vzorcev vina s sevniškega festivala modre frankinje ugotovili, da zaradi pozitivnega deleža taninov kratke maceracije niso najprimernejše in da bo treba vinogradniški tehnologiji (lega, dozorelost grozdja, doprinos, bujnost) posvetiti več časa. Poleg tega so opozorili, da bi moralo biti oblikovanje pravil za določen slog vina pomemben izziv za konzorcij pridelovalcev.

»Vsako vino je odraz območja, kjer ga pridelujejo. Da bi bila naša vina enaka madžarskim iz Panonske nižine, tega ne pričakujemo. Imamo specifično klimo, tla, padavine. Lahko pa razvijemo svoj slog frankinje s tega območja in vinarji ga že razvijajo. Seveda nas čaka še veliko dela v vinogradih, v kleteh,« pravi Petančič, ki je ravno opravil izpit za sommeliera druge stopnje: »Ves čas si prizadevamo, da bi izobraževali vinarje, spodbujamo jih k razmišljanju. Rezerva je v znanju v vinogradih. Malo vinarjev analizira sestavo tal in kako ta vpliva na strukturo taninov in kislin v njihovih vinih. Pomembni so lege, nadmorska višina vinogradov, postopki pri pridelavi grozdja in vina. Na delavnice bomo povabili strokovnjake, da bodo vinarjem in gostincem te dejavnike predstavili.«