Tiskane izdaje
Na vašem hrbtu se je bíl notranji boj stranke, katere član ste. Vas še kaj boli v križu?
Popotnica, ki sem jo dobil, res ni bila prijetna, vendar v postopek izbire in kandidature nisem bil vključen drugače kot kandidat. Torej o tem, kar se je dogajalo v stranki, sprva nisem bil obveščen. Moram pa reči, da so me kot kandidata v stranki in v poslanski skupini Desusa toplo sprejeli. Z nekaterimi pomisleki enega posameznika Vilija Rezmana. Sva pa z njim po nastopu funkcije že bila v stiku in kot župan mi je ponudil roko za dobro sodelovanje, ki sem jo seveda sprejel.
Premier Borut Pahor vam je dodelil dva svetovalca. Ali lahko to razumemo kot dejstvo, da vam ne zaupa povsem?
Ne gre za vprašanje zaupanja. Številne vsebine s področja lokalne samouprave in črpanja evropskih sredstev so aktualne, mnoge celo problematične in zaradi tega, ker so izjemno pomembne, je prav, da vanje usmerimo čim več sil, saj želimo zastavljene cilje čim uspešneje realizirati.
S kom vse ste se posvetovali, preden ste sprejeli ministrsko mesto?
Najprej me je o tem povprašal predsednik Desusa Karl Erjavec. Po temeljitem razmisleku sem zbral še informacije o službi vlade, predvsem glede stanja in ekipe. Na podlagi tega sem se odločil.
Kakšna je bila vloga vaše matere?
Mama je članica Desusa in seveda je tudi njo zanimalo, kaj mislim o kandidaturi. Imela je namreč enake informacije, torej, da predsednik Erjavec želi, da kandidiram. Vendar mama ni imela nobene vloge ne pri tem, da so me predlagali, ne pri tem, da sem se odločil sprejeti kandidaturo.
Kako dobri smo pri črpanju denarja iz evropskih sredstev?
V zadnjem času je bilo na tem področju veliko narejenega. V prvih devetih mesecih letos je bil realiziran neto proračunski presežek skoraj 1,3 milijona evrov. K temu je pripomoglo zlasti intenzivno izboljševanje sistema kohezijske politike, predvsem na področju certificiranja realiziranih izdatkov.
Kako nujna je decentralizacija države?
Slovenija je močno centralizirana in po mojem mnenju, pa tudi po mnenju vlade, je decentralizacija oblasti nujna. Najučinkovitejše sredstvo za to vidim v ustanovitvi pokrajin, kjer potekajo intenzivne aktivnosti.
Ste z izjavo, da ste proti nadaljnji drobitvi države, morda nakazali, da boste katero od številnih slovenskih občin ukinili?
Ne, nikakor. Številne občine so predvsem posledica deprivilegiranega položaja v prejšnjih večjih občinah. Nastale so do ljudi prijaznejše občine, kjer so denimo storitve ali komunalna infrastruktura laže dosegljive. Vendar se marsikje hitro zatakne pri virih za gospodarski razvoj. Ravno zaradi tega, torej razvojnega vidika, ne podpiram nadaljnje drobitve Slovenije, hkrati pa, da me ne bi napačno razumeli, poudarjam, da ne podpiram kakršnega koli administrativnega poseganja v lokalno samoupravo z ukinjanjem občin. Ne nazadnje to tudi ni mogoče drugače kot z referendumom.
Kako je z upravnimi enotami, je tudi teh preveč?
Upravne enote opravljajo funkcijo prejšnjih občin in sedanje organiziranosti za zdaj ni treba spreminjati. V kontekstu ustanavljanja pokrajin je pomembno, da se bodo določene državne pristojnosti postopoma prenašale na pokrajinsko raven. Najpomembnejša naloga novoustanovljenih pokrajinskih uprav bo regionalni razvoj.
Več v ponedeljkovi tiskani ozdaji Dela
