MOL pri urejanju zelenih površin 
na repu evropskih prestolnic

Čiščenje zelenic v drugem planu: Snaga zaradi premalo denarja krči obseg del.

Objavljeno
08. november 2011 11.57
Posodobljeno
08. november 2011 12.02
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – »Na podlagi ocene vzdrževanja javnih zelenih površin na območju MOL, ki jo je izdelal LUZ, d. d., žal ugotavljamo, da Ljubljana v primerjavi z nekaterimi prestolnicami držav EU namenja najmanj sredstev za urejanje in čiščenje javnih zelenih površin.«

To je ena glavnih ugotovitev iz letnega poročila javnega podjetja Snaga za preteklo leto, povezana z vzdrževanjem lepe podobe mesta. V oči bode še podatek, da je MOL lani za izvajanje storitev čiščenja in urejanja javnih zelenih površin namenila nekaj manj kot 3,67 milijona evrov, kar je dobrih 58 tisočakov manj, kot je bilo predvideno, in za 513.330 evrov manj kot predlanskim. Da gre za dejavnost, ki ni dobičkonosna, govori tudi podatek, da je predlanskim morala MOL iz tega naslova pokriti 1,13 milijona evrov izgube, lani pa skoraj 486 tisočakov.

In kako v Ljubljani rešujejo te težave? Po letošnjem načrtu dela bodo tako v primerjavi z lanskim zmanjšali število opravljenih ur (lani 119.523, letos pa naj bi jih bilo 112.031), prav tako ni več brezplačnega spomladanskega odvoza zelenega odreza.

Da vam poberejo na kup zložene veje ali odpadlo listje, vam zaračunajo po 41,52 evra na uro. Na deponijo Barje zelenje lahko pripelješ in brezplačno odložiš tudi sam, a je to velik organizacijski, transportni in finančni zalogaj.

Povedano drugače, Snaga se vse bolj osredotoča na komercialno pobiranje zelenih odpadkov z zasebnih zelenih površin in zmanjšuje število akcij ročnega in strojnega čiščenja ter vzdrževanja javnih zelenic. Ker je po besedah Snaginega sprejemalca naročil za jesensko odstranjevanje listja z zasebnih površin treba zaradi trenutnega navala čakati po več dni, ni čudno, da »izgubarske« javne površine (zelenice, pločniki, kolesarske steze, ponekod tudi ceste) čakajo in so polne odpadlega listja. To velja tako za glavne vpadnice, kot sta Dunajska in Celovška cesta, kot za druge pomembne mestne prometnice (Linhartovo, Drenikovo, Parmovo … ).