Moratorij na rušenje črnih gradenj že na vladi

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslalo v obravnavo novelo zakona, ki bo urejal pogoje za legalizacijo črnih gradenj.

Objavljeno
18. november 2013 15.10
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v vladno obravnavo poslalo predlog novele zakona o graditvi objektov, ki predvideva uvedbo moratorija na izvršbe inšpekcijskih odločb o rušenju nedovoljenih gradenj za eno leto. V vmesnem času naj bi pripravili sistemsko rešitev za legalizacijo tovrstnih gradenj.

Predlog novele, kot je objavljen na spletni strani vlade, predvideva, da se izvršbe inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez predpisanega uporabnega dovoljenja, odložijo za eno leto od uveljavitve zakona. Moratorij ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje.

Spremembe so predvidene zaradi sklepa vlade, da se pripravi zakon, s katerim se bodo uredili pogoji za legalizacijo neproblematičnih gradenj. Namen je, da se v enakopraven položaj postavi državljane, katerim so že bile izdane inšpekcijske odločbe, in tiste, ki še nimajo odločb oz. zoper njih še ni uveden inšpekcijski postopek, pa bi njihovi objekti lahko bili predmet legalizacije, piše ministrstvo v predlogu.

Zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj bi bil lahko sprejet marca 2014, je napovedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Ureditev področja legalizacije nedovoljenih gradenj bo del prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki jo bo minister podrobneje predstavil v torek.

Možnosti odlogov so ...

Predlog novele zakona o graditvi objektov poleg splošnega enoletnega moratorija določa siceršnje pogoje za možnost odloga izvršbe za omenjene objekte. In sicer bo možen odlog za šest mesecev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem vsaj od začetka inšpekcijskega postopka prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe, ki nimajo v lasti in posesti druge nepremičnine, primerne za bivanje.

Za šest mesecev bo odlog možen tudi, če se v objektu opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec ostal brez edinega vira pridobivanja sredstev za preživljanje oz. bi dejavnosti s tem nastala večja gospodarska škoda ali pa bi bil to razlog za odpuščanje delavcev. Tovrsten odlog bo možen tudi, če gre za objekt, ki ga za opravljanje nalog potrebuje občina ali država.

Odlog bo možen tudi v primerih, ko bo inšpekcijski zavezanec podal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina sprejela, in sicer do sprejema prostorskega akta, vendar največ za tri leta. Poleg tega bo odlog možen, ko bo inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, in sicer do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega oz. uporabnega dovoljenja.