Tiskane izdaje
Moravče - Prihodnji teden bo potekel 45-dnevni rok, v katerem mora podjetje Termit dopolniti vlogo za okoljsko soglasje (OVS) za predelavo odpadkov na območju Drtije. V civilni iniciativi ne dvomijo, da mu bo Arso kljub nasprotovanju prebivalcev ugodil. To pomeni, da bodo lahko v prihodnjih letih v moravško dolino odložili 125.000 ton odpadkov na leto in do 36 tovornjakov na dan.
Ko je Termit jeseni 2016 zaprosil Arso za poseg v okolje s predelanimi odpadki, so se v nasprotju z občino uprli prebivalci, ki že več kot desetletje spremljajo domnevno sporno Termitovo početje pri sanaciji površin. Doslej je smel Termit v odkope odložiti do 100.000 ton materiala; zdaj zmogljivosti povečuje za četrtino, kar pomeni tudi dodatno obremenjevanje doline in ljudi z izpusti tovornih vozil ter s hrupom.
Moravčani ne verjamejo pristojnim
Termit ima za odlaganje vsa potrebna okoljska dovoljenja, je za Delo dejala svetovalka uprave za področje odpadkov Alenka Sešek Pavlin. »Prav to je največja težava naše države,« opozarja Jurij Kočar, predstavnik Ljudske iniciative Moravče (LIM), »kajti če je državi v interesu, da onesnaževalci odpadke odlagajo na določeno lokacijo, bodo takšen sklep od nje tudi dobili. Zato Termit za to, kar počne, ni v prekršku.«
Jurij Kočar.
Termit mora v dopolnitvah pojasniti emisije v vodo, predvsem zakaj je smiselno padavinske vode s strešnih objektov odvajati prek lovilnika olj in ali to pomeni, da so toliko onesnažene. Iz analize Geološkega zavoda Slovenije o (ne)propustnosti tal na območju skladiščenja odpadkov poleg tega izhaja, da vseh tal niso preverjali in da so poleg lastnih vzorčili tudi »tuje« materiale. V prvi dopolnitvi Termitu ni uspelo dokazati, da z načrtovano predelavo odpadkov ne bodo čezmerno obremenili okolja. Nenavadna je tudi Termitova dikcija, da bo 36 tovornih vozil v njihove odkope dostavljalo odpadke in »odvažalo produkte«. Katere in kam, se sprašujejo na Arsu, če se »življenjski cikel produktov po predelavi odpadkov konča na isti lokaciji«? Termit je na območje odkopov Drtija in peskokopov, kjer namerava po pridobljenem OVS predelati 125.000 ton odpadkov na leto, doslej že vgradil več kot 875.000 ton materialov, do leta 2016 pa so tam odkopali 3,6 milijona ton naravnega materiala - kremenovega peska - ali okrog 200.000 ton na leto. Po dostopnih ocenah je med vgrajenimi materiali več kot pol milijona ton domačih in uvoženih odpadkov.
Do leta 2016 so v podjetju Termit v opuščene peskokope vgradili 875.000 ton materiala,
odkopali so ga 3,6 milijona ton. Foto Arhiv Ljudske iniciative Moravče
Med strankami tudi Energetika Ljubljana
Zadnje leto elektrofiltrski pepel in žlindro na Termitovo deponijo odlaga tudi Javni holding oziroma Energetika Ljubljana, ki je do aprila 2016 ta odpadna produkta vozil na Barje. Letna »proizvodnja« znaša 13.000 ton. »Zaradi nadaljnje koristne uporabe 'odpadka' je negativni vpliv na okolje manjši,« so v letno poročilo 2016 zapisali v Holdingu. V Moravčah jim odgovarjajo z vprašanjem: ali je za petnajst metrov višja krajina na že saniranih območjih majhen vpliv? Termit ima dovoljenje za kar 33 vrst odpadkov. Trdijo pa, da z večjimi zmogljivostmi obdelave ne načrtujejo novih vrst odpadkov.
Junija lani se je v postopek izdaje OVS za predelavo odpadkov v Termitu vključilo tudi društvo Alpe Adria Green (AAG), ki je med drugim opozorilo Arso, da Termit nima okoljskega dovoljenja za odlaganje odpadkov.
