Slovenija morda ni teroristična tarča, je pa lahko odskočna deska

Evropa ima tako pomemben geostrateški položaj, da se na tem območju za transfer ljudi lahko zlorablja številne tokove, ne le migracijske, ampak tudi gospodarske in druge, pravi prof. dr. Denis Čaleta z Instituta za korporativne varnostne študije. »Pričakovati je, da ta tok zlorabljajo kriminalne, teroristične in druge skupine za lažje prehode, ne le ljudi, ampak tudi sredstev, s katerimi lahko izvedejo teroristična dejanja. V Parizu so uporabljali orožje, ki je lahko dosegljivo na črnem trgu, in Balkan je leglo nelegalnega orožja, ki prihaja v Evropo. Gotovo je tudi nekaj odstotkov ljudi, ki izrabljajo te migracijske tokove, to je povsem realna grožnja,« meni Čaleta.

Odgovorni smo, da je čez naše ozemlje morda prišlo orožje

Po njegovem mnenju bi se morale obveščevalno-varnostne organizacije in policije v vseh državah bolj prizadevati, da bi ta tok omejili. »Morda so tako imenovane tehnične ovire del prizadevanja, da se prebežnike na vstopnih točkah laže popiše. Problem pa je, da velik del teh ljudi prihaja z lažnimi dokumenti ali sploh brez njih. Kljub temu je treba poskrbeti za nekakšno identifikacijo, bodisi s prstnimi odtisi ali sliko, tako bi se vsaj približno obvladalo migracijski priliv v Evropo.« Hkrati je treba učinkoviteje nadzirati pretok vseh oseb, ki prehajajo državne meje.

Na vprašanje, kako je mogoče, da francoske obveščevalne službe niso zaznale prihajajočega terorističnega napada, glede na to, da so bili teroristi policiji in obveščevalnim službam znani že prej, je Čaleta odgovoril: »Obveščevalno-varnostne službe in zlasti policija potrebujejo visoko stopnjo suma, da lahko ustrezno ukrepajo. Obenem kaže, da so bili napadi pripravljeni zunaj Francije, tudi v Belgiji. Teroristični napad v Parizu je znova odprl Pandorino skrinjico samomorilskega terorizma. To, da pripelješ človeka do tako radikalnega dejanja, da žrtvuje svoje življenje za višji cilj, je dolgotrajen proces. Na tem področju bi varnostno-obveščevalne službe, predvsem ko gre za ljudi, ki so z območja Evrope, lahko lažje prodirale v te celice, saj je takšne procese lažje zaznati. Vendar so tudi kadrovski in finančni viri omejeni, zato popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, nemogoče je nadzorovati vse.

»Obe državi, Francija in Belgija, sta zaradi zgodovinske povezanosti z migracijo, zlasti iz Afrike, prežeti s predstavniki druge in tretje generacije migrantov, ki živijo tam. Njihova integriranost v družbo je slaba, ljudje životarijo v getih, slabe ekonomske razmere in brezizhodnost sta hitro podlaga za radikalizacijo posameznikov,« našteva Čaleta. Podatki kažejo, pravi, da je ravno iz Belgije in Francije odhajal največji del skrajnežev na sirska bojišča. Tudi zaradi velikega pritiska mednarodne skupnosti nanjo teroristična skupina Islamska država, ki izgublja ozemlje, zdaj uporablja migracijske tokove za vračanje teh borcev v domicilne države, s takimi ali drugačnimi cilji. S takimi dejanji poskušajo prek javnega mnenja vplivati na to, da bi Evropejci od svojih vlad zahtevali, naj zmanjšajo pritisk na Isis v Siriji. »To je velika težava, s katero se bo v prihodnosti srečevala Evropa.«

In kako ogrožene se moramo počutiti v Sloveniji? »Nemogoče je misliti, da smo varni. Skrbi me, s kakšno lahkoto predstavniki vlade trdijo, da se ogroženost Slovenije ni povečala. V boju proti terorizmu smo v Evropi vsi skupaj, tudi Slovenija je pomemben del. Ni nujno, da bo pri nas prišlo do takšnega napada, smo pa odgovorni, da je morda čez naše ozemlje prišlo orožje v Francijo. Spomnimo se samo kraje orožja iz postojnskega skladišča pred leti. Tako orožje najde svojo ciljno skupino, ki z njim izvaja bodisi teroristična ali druga skrajna dejanja. Narediti moramo vse, da Slovenija, če morda že ni neposredno teroristično ogrožena, vsaj ni logistična odskočna deska za izvajanje takih dejanj v državah, ki so morda bolj izpostavljene.«

Množica prebežnikov lahko pomeni tveganje za varnost

Po mnenju dr. Branka Lobnikarja s fakultete za varnostne vede je Isis najhujša teroristična organizacija v zadnjem času, veliko bolj nevarna od Boko Harama in Al Kaide. »V lasti ima ozemlje, ne le idejo, trguje z nafto in se tako vzdržuje, ustaviti pa jo je mogoče le z resno, usklajeno in pametno akcijo.« Vendar je verjetnost, da bi se teroristični napad zgodil v Sloveniji, po njegovem mnenju manjša kot v Franciji, kjer so naselja polna priseljencev, ki se ne počutijo enakovredni z drugimi prebivalci. »Pri nas še ni tako radikalnih družbenih okoliščin, vendar nastajajo, z družbenim razdvajanjem in radikalizacijo islamske skupnosti,« opozarja Lobnikar. Množica prebežnikov po njegovem lahko pomeni tveganje za varnost, vendar ni mogoče neposredno povezati terorizma in sedanjih migracij.

»Glavna oznaka sodobnega terorizma je negotovost, saj ima mnogo obrazov in virov. Težko je ugotoviti, kdaj gre za akcijo, ki jo podpira Isis, kdaj pa se je spletla v glavi nekega lokalnega fanatika.« Zato je terorističnim dejanjem težko poiskati skupni imenovalec, vsakršno poenostavljanje pa ima lahko hude posledice. »Nenadoma se nam lahko zdi, da je 1,5 milijarde ljudi na tem svetu potencialnih teroristov. Vendar je treba vedeti, da vsi teroristi niso muslimani. Tudi Slovenca, ki sta se šla borit v Sirijo, nista bila, ampak sta prevzela vero, ki jima je ponudila vir identitete.«