Tiskane izdaje
Večina dihalnih težav se pojavi in izzveni v nekaj dneh, ne da bi pustila trajnejše posledice, a v nekaterih primerih lahko te bolezni povzročijo tudi resne zdravstvene težave. Proti gripi se je zato dobro cepiti, zdravila za blaženje prehladnih simptomov pa moramo izbirati previdno in po nasvetu strokovnjakov.
Čeprav so lahko simptomi prehlada in gripe - oboje namreč povzročajo virusi - podobni, se bolezni navadno kažeta drugače, saj se lahko gripa konča tudi usodno. Za prehlad je značilen zamašen nos ali curljanje iz nosu ter kihanje, med simptomi pa so še kašljanje, praskanje v grlu in solzenje. Ker so povzročitelji številni virusi, cepljenje ni mogoče. In medtem ko se prehlad največkrat pritihotapi postopoma, se gripa pojavi nenadoma, je resnejše obolenje in tudi traja dlje. Njeni simptomi vključujejo vročino, glavobol, mrazenje, suh kašelj, bolečine v udih, utrujenost in splošno slabo počutje. Podobno kot prehlad lahko povzroči zamašen nos, curljanje iz nosu, kihanje in solzenje.
Kako preprečiti?
Najučinkovitejša preventiva proti gripi je še vedno cepljenje, ki ga je treba ponoviti vsako leto, saj se virusi iz sezone v sezono spreminjajo. Najbolje bi bilo, pravijo strokovnjaki, če bi se cepili vsi, zlasti pa je to priporočljivo za skupine prebivalcev, pri katerih lahko gripa povzroči zaplete - za starejše od 65 let, ljudi s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna, astma in srčna obolenja, ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ter otroke in mladostnike, ki so zaradi drugih bolezni vključeni v dolgotrajno terapijo z aspirinom. Ti bi namreč zaradi okužbe z gripo lahko razvili alergijo oziroma t. i. Reyev sindrom. Pred cepljenjem se morajo z zdravnikom posvetovati zlasti nosečnice in ljudje, ki imajo nekatere alergije (predvsem na jajca), so akutno bolni oziroma imajo visoko vročino.
Več v tiskani izdaji Nedela
