Tiskane izdaje
Piran – Slabo in vetrovno vreme v preteklih dneh je najverjetneje obvarovalo kopalce pred sluzjo, toda znanstveniki z Morske biološke postaje Piran so začetno fazo pojava že opazili v morski globini od šestih do 15 metrov. Kljub intenzivnemu skoraj 30-letnemu preučevanju je zelo težko napovedati, kakšen bo nadaljnji razvoj, je povedala planktologinja z Morske biološke postaje Patricija Mozetič.
Zadnjič smo izdatnejši pojav sluzenja v severnem Jadranu opazili pred desetimi leti, kasneje je bilo samo še leta 2010 tako, da so razmere kazale na možnost sluzenja, a se ni zgodilo. Tokrat so znanstveniki z Morske biološke postaje pri svojem potapljaškem delu na območju Strunjanskega zaliva opazili začetni pojav, ko so se pri dnu in tudi že v višjih predelih vodnega stolpca začeli pojavljati oblaki sluzi oziroma morskega snega. Kopalci tega pojava ob obali in na površini niso zaznali.
Proces še vedno neznanka
Planktologinja z Morske biološke postaje Patricija Mozetič nam je povedala, da je zelo težko napovedati, kakšen bo nadaljnji razvoj teh agregatov. Po skoraj 30 letih intenzivnega sledenja in študija tega pojava znanost še zmeraj ne more dati natančnega odgovora, kaj in v katerih razmerah povzroči sluzenje morja. So pa po vseh teh letih padle številne teorije, ki naj bi razlagale, zakaj ta pojav nastane.
Danes vedo predvsem to, da pojav sledi sovpadanju številnih okoliščin in procesov v morskem okolju. Na začetku so krivdo pripisali bohotenju (»cvetenju«) kremenčastih alg diatomej. To pa zato, ker se je v sluz tedaj ujela velika količina kremenčastih alg, ki so se ravno tedaj čezmerno razmnožile. Kasneje se je pokazalo, da je morje sluzilo tudi, ko kremenčastih alg ni bilo, pa tudi, da ni sluzilo, ko jih je bilo znova zelo veliko.
Pojav mare sporco nikakor ni posledica onesnaženosti, saj so prve znanstvene raziskave tega pojava opravljene že leta 1872 v Tržaškem zalivu. Po Mozetičinih besedah gre za sovpadanje različnih fizikalnih razmer in količine raztopljene organske snovi v morju, ki je potrebna za nastanek agregatov, to pomeni za prehod iz raztopljene v partikulrarno fazo, fazo težko razgradljive snovi z delci, ki jih tudi bakterije težko razgradijo. V to lepljivo maso se lepi vse, tudi bakterije in laično bi lahko celo trdili, da se morje na ta način čisti.
Letos je morje manj slano
Nekaj časa je veljala tudi teorija, da je sluzenje odvisno od majhne količine vnosov sladke vode. Toda to teorijo so že pred desetimi leti podrle tedanje razmere, ki so bile vsaj približno podobne letošnjim. Leta 2004 je morje sluzilo junija. Letos so oceanografske razmere v morju nadvse izstopajoče in neprimerljive s katerim koli letom prej že zaradi slanosti.
Tako dolgega obdobja nizke slanosti morja menda še niso opazili. V začetku avgusta je znašala okoli 31 PSU (practical salinity unit), v sredo je bila 33, kar je še zmeraj daleč pod avgustovskim povprečjem, zadnji dež pa je to stopnjo spet znižal. Da morje ni zelo slano, opažajo (okušajo) tudi kopalci, ki so sicer vajeni precej bolj slane morske vode.
Eno pa je gotovo: sluzenje je bilo vedno občutljivo na razgibano morje. Zadnja neurja in vetrovi pa so dodobra premešali morske mase, zaradi česar se je možnost sluzenja do konca poletja dodatno zmanjšala.
