Morje naplavilo več sto mrtvih leščurjev

Največje jadranske školjke: Zaradi zaščitenosti so se namnožile. Pomor je posledica naravnih vplivov.

Objavljeno
12. september 2014 12.36
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Portorož – Te dni je morje na obalo rta Seča naplavilo več sto lupin največjih jadranskih školjk – leščurjev, ki so se zadnja leta zelo namnožili in ponekod postajajo že nadloga, za kar je po besedah strokovnega sodelavca Zavoda za ribištvo Slovenije Aleša Boljeta kriv tudi človek, ki jih je zavaroval.

»Prazne školjčne lupine je morje razmetalo po skalah ob južnem delu rta. V nedeljo je bilo lupin manj, v ponedeljek in torek pa precej več. Kopalce je skrbelo, kaj se je zgodilo,« nam je povedala bralka. Upravljavec tamkajšnjega kajtarskega centra Miha Glažar tako množičnega pojava lupin sicer zaščitene vrste školjk še ni videl. Strinjal se je, da je v tem delu relativno plitvega morja na gosto naseljenih več sto leščurjev in res se je marsikateri kopalec porezal na ostrih vrhovih školjk, ki so z ožjim delom zapičene v mulj.

Iz povedanega sklepamo, da so školjke poginile že v morju in jih je morje ob nevihti, vetru oziroma valovanju naplavilo. Na Morski biološki postaji nam je o školjkah odgovarjal Lovrenc Lipej, ki pa je opozoril, da ni strokovnjak zanje. »Potrdim lahko, da smo zaznali populacijsko eksplozijo te vrste in da je to posledica spremembe v ekosistemu. Kaj se je zgodilo z leščurji pri rtu Seča, ne vemo, saj ni znaka, da bi se s to vrsto dogajalo kaj posebnega. Sklepamo, da gre za prostorsko omejen pojav,« je dejal Lipej.

Valovi jih izkoreninijo

Upravljavka ribogojnice Fonda Irena Fonda je povedala, da že več let opažajo izjemno povečanje števila leščurjev. »Ob rtu Seča jih je prav tako neverjetno veliko. Rasejo tudi v zelo plitvi vodi. Dokler so majhni, jim to še uspeva, ko pa zrasejo (kar deset centimetrov na leto, op. p.), se poveča tudi njihova površina in tedaj jih lahko močnejša neurja potrgajo z morskega dna, saj ne morejo kljubovati meter in še višjim valovom. Ti so največji sovražnik leščurjev, ki so preblizu in v preplitvi vodi,« je dejala Fonda.

Strokovni sodelavec Zavoda za ribištvo Slovenije Aleš Bolje je potrdil, da preplitvo morje in premehko dno nista najbolj primerni za obstoj toliko tovrstnih školjk. »To, da je morje kdaj prevrnilo leščurja, se je vedno dogajalo, vendar tega ljudje nismo niti opazili, saj je včasih na sto kvadratnih metrih dna rasel po eden ali kvečjemu dva, zdaj jih je po deset na kvadratni meter. Za takšen razmah je kriv tudi človek, ki jih je zavaroval, in postaja na nekaterih predelih že nadloga. Čez nekaj let se bo njihovo število še povečalo, če ne bodo dobili izrazitega plenilca,« je ocenil Bolje in pojasnil, da prevrnjeni leščur na morskem dnu kmalu pogine, ker se zaduši. Za normalno življenje mora biti s koničastim delom zapičen v dno.

Nepogrešljivi za morsko dno

Več sogovornikov se je strinjalo, da bi morali spremeniti stopnjo varovanja leščurjev na takšen način, da bi veljali za zaščitene v globljih vodah, ne pa tudi v plitvinah na kopališčih. Lovrenc Lipej se je strinjal s tem, da so upravljavci portoroške plaže maja presadili skoraj tisoč leščurjev iz plitvega dela morja v globljo, kjer ne ovirajo kopalcev, ne podpira pa predloga, da bi jih na račun prijaznejšega kopanja dovolili odstranjevati s plitvin. Morski biologi opozarjajo, da so za morsko dno, kakršno prevladuje v slovenskem morju, izjemno pomembni, saj dajejo redko trdno oporo za celo vrsto drugih organizmov, ki živijo v simbiozi z velikimi školjkami. So pripravna opora za odložena jajca sip in hobotnic in dobro skrivališče za ribice in rakce, zato bogatijo naše morje. V Sloveniji je za uničevanje leščurjev zagrožena kazen 584 evrov in do pet let zapora.