Tiskane izdaje
Brežice - Mors bi štirim občinam z vojaškimi objekti letos moral nakazati do 1,09 milijona evrov. A ministrstvo je julija sporočilo, da ne bo prispevalo niti centa. Po burnem odzivu Brežic in Postojne je ministrstvo za pogajalsko mizo zase vseeno iztržilo zelo ugodno ceno: Brežicam bo plačalo 200.000 evrov in Postojni 75.000.
Obrambno ministrstvo ima s štirimi občinami zaradi letališča Cerklje ob Krki (Brežice) in vadbišča Poček (Postojna, Ilirska Bistrica in Pivka) sklenjene dogovore o vsakoletnem sofinanciranju lokalnih infrastrukturnih ureditev, ki jih souporablja vojska.
Največ denarja, do 600.000 evrov na leto, si od podpisa dogovora leta 2007 obetajo Brežičani. A ministrstvo je tako njim kot Notranjcem julija pojasnilo, da zaradi skrčitve obrambnega proračuna z nekdanjih 500 na 356 milijonov evrov letos sofinancerskega deleža ne bodo deležni.
Po takojšnjem protestnem odzivu brežiških občinskih svetnikov je Mors občini za osem let (2013-2020) ponudil 1,2 milijona evrov vreden ostanek nekdanjega vojaškega remontnega centra v Slovenski vasi.
Občini se je avgusta uspelo dogovoriti, da bo vojaški sektor s prenosom 4,6 hektara zapuščenega zemljišča izpolnil svoje obveznosti le za obdobje od leta 2013 do leta 2018. Občinski svet bo podpis pogodbe, po kateri bo kraj v šestih letih prejel 2,4 milijona evrov manj, kot bi lahko, odobril v ponedeljek.
Mors naj plačuje stavbno nadomestilo
»Ministrstvo se vsako leto poskuša izogniti plačilu odškodnine, izjema sta bili prvi dve leti po podpisu dogovora. Pred letom 2007 vojska denarja lokalni skupnosti ni dajala, takrat pa je za posodobitev letališča potrebovala soglasje krajanov,« pravi brežiški župan Ivan Molan.
V Brežicah so do konca leta 2012 od države dobili 2,17 milijona evrov oziroma milijon evrov manj od najvišjega možnega zneska: »Vsakoletnih pogajanj, naprošanj za miloščino ne bi bilo, če bi vojska plačevala prispevek za stavbno zemljišče. A zakon ji te obveznosti ne nalaga. Če bi v Cerkljah ob Krki stala 300 hektarov velika industrijska cona, bi občina vsako leto prejela milijon evrov stavbnega nadomestila.«
Podobno izkušnjo z državo imajo Postojnčani, ki so si kot prvi v Sloveniji letni prispevek obrambnega ministrstva izborili leta 2004 (do 260.000 evrov). Lani spomladi, ko jim je država še dolgovala milijon evrov, so glasno razmišljali celo o sklepu o zaprtju vadbišča Poček. Medtem ko jim vojska za nazaj dolguje še slabih 150 tisočakov, se je julija odprla nova fronta med Morsom in Notranjci.
Alternativa je občinski odlok o odškodnini
V Postojni so sredi poletja po desetih letih iz predala izvlekli predlog občinskega odloka, ki bi Morsu zaradi vadbišča Poček naložil plačilo okoljskih taks. Ljubljana je takoj poslala novo ponudbo. »Za letos so nam obljubili 75.000 evrov, o preostanku se bomo še pogajali,« pravi podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino.
Grožnja z osnutkom občinskega odloka je bila uspešna že leta 2004. Ministrstvo je uveljavitev akta takrat poskušalo zadržati s pritožbo na ustavnem sodišču, a po razsodbi v prid lokalni skupnosti je privolilo v podpis dogovora o sodelovanju.
»Odlok bi pred desetletjem morali le še dopolniti z dokazi škode, ki jo povzroča vojaško delovanje. Po grobem izračunu bi višina taks znašala vsaj 1,2 milijarde tolarjev. Znesek, zapisan v dogovoru, je veliko premajhen,« je odločna Margareta Srebotnjak Borsellino.
Z odnosom Morsa je zelo nezadovoljen tudi župan Pivke Robert Smrdelj: »Od podpisa pogodbe (do 100.000 evrov) leta 2008 smo prejeli le 64.000 evrov. Razmišljali smo o odpovedi dogovora in iskanju drugačne rešitve. Z obstoječim dokumentom - z besedico do pred višino zneska - so nas prepeljali žejne čez vodo.«
V večini EU so odškodnine uzakonjene
»Če v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za Poček ustrezen dogovor z lokalnimi skupnostmi - morda uredba ali zakon o odškodninah - ne bo dosežen, bodo ljudje preprečili vaje. Treba je le, da nekdo s traktorjem zapelje na poligon,« pravi Smrdelj.
Občine so se do zdaj z obrambnim ministrstvom o odškodninah pogovarjale ločeno. Brežiški župan Ivan Molan pravi, da je verjetno edina rešitev ustanovitev združenja občin z vojaškimi objekti in skupni nastop proti Ljubljani: »Izpolnjevanje dogovorov je namreč vse preveč odvisno od tega, ali trenutna vlada ali minister v določenem okolju nabirata politične točke.«
Pomanjkanje enovite rešitve na ravni celotne Slovenije je bistvena težava tudi po mnenju postojnske podžupanje: »V večini evropskih držav - recimo v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem - so razmerja med vojsko, lokalno skupnostjo in zavodi za varovanje narave urejena zakonsko, odškodnine so uzakonjene. Pri nas pa ne leve ne desne vlade niso nikoli imele posluha za ureditev tega vprašanja.«
