Tiskane izdaje
Ko je Jani Dolinar, predsednik Motokros kluba Trbovlje, pri lokalnih veljakih pred leti preveril možnosti ureditve motokros proge na rudniških površinah na Neži, so ga ti podprli. Leta 2014 je odkupil še zemljišče. Klub je počasi dobil »organiziran značaj« in zdaj so se odločili na črno zgrajeno progo legalizirati. Podpora je ostala, a možnost legalizacije je negotova ...
»Legalizacija je obvisela nad nami kot zanka okrog vratu,« pravi Dolinar, ki se je s klubskimi kolegi oglasil tudi na zadnji seji občinskega sveta, da bi pojasnil zagato, v kateri se je znašlo več kot dvajset članov kluba in množica motokrosistov iz Hrvaške, Italije in Avstrije, ki prihajajo na Nežo trenirat. Dolinar priznava, da je 1,7 kilometra dolga proga črna gradnja, po kateri se zdaj vozijo na lastno odgovornost. Občina podpira njeno umestitev v prostor, saj na območju Ojstrega oziroma Neže načrtuje površine za rekreacijo, hkrati pa si ne želi, da bi imela legalizacija kakršnekoli posledice za občinski proračun. Kakor pravi Polona Schmit, višja svetovalka na občinskem oddelku za okolje in gospodarske javne službe, se že dve leti ukvarjajo s tem območjem, tudi idejna zasnova je pripravljena.
Okoljsko dovoljenje sploh možno?
A preden izdelajo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), bo zaradi hrupa, zaradi katerega se nekateri Trboveljčani precej pritožujejo, pa tudi zaradi vodnih izvirov oziroma zakona o varstvu voda na tem območju potrebna presoja vplivov na okolje. In ta stane. Dolinar pravi, da 20 tisočakov, kolikor bi ga postopek kot investitorja stal, nima. Rezervnega scenarija pa tudi ne. »Poskušal bom pri sponzorjih ...« pravi. Poznavalci razmer dvomijo, da je presoja lahko pozitivna in klubu prinese okoljsko dovoljenje (OVD), saj so na tem območju vodni izviri.»So, a bolj kot vodi podobni rjavemu, žveplenemu izcedku,« dodaja Dolinar, ki je leta 2014 od Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) na Neži odkupil tri hektare zemljišč in jih dal klubu v brezplačni najem.
Rudnik je zanje zahteval 2800 evrov najemnine. Odkup je bil precej ugoden, priznava. Trenutno se zanima še za odkup dodatnih 5000 kvadratnih metrov zemljišč, da na njih uredijo dovolj dolgo startno ravnino: »V tem času je Rudnik v zapiranju trikrat podražil zemljo. Danes 5000 kvadratnih metrov stane toliko, kolikor sem leta 2014 odštel za tri hektare. Sedemdeset tisočakov investicije se niti v dvajsetih letih ne bi povrnilo.«
Moteč hrup
Neža je že druga lokacija zasavskih motokrosistov. S prve v Lakonci, ki je bila zaradi oddaljenosti od mesta bolj primerna, so se bili prisiljeni preseliti. Neža v bližini športnega objekta AMD in Dinosa se jim je zdela primerna, a se je izkazalo, da ropot motorjev moti celo bolj oddaljene stanovalce, ki se bojijo, da bi OVD omogočilo, da sedanja rekreacija postane posel z množičnim obiskom. »Ko ropota, ima klub prihodek,« priznava Dolinar, ki je pozimi na progi uredil sankališče brez vstopnine, širitve klubske dejavnosti pa pravi, da ne načrtuje: »Lani smo poslovali z ničlo. Vsaj šest motoristov mora priti na trening, ki ga zaračunamo, da pokrijemo stroške priprave proge. Za to porabimo 40 litrov nafte in 15 litrov bencina.«
Da bi se izognili pritožbam, so motokrosisti na progi namestili prašilce, poskrbeli za namakalni sistem in omejili treninge na dva- do trikrat na teden. Ob nedeljah ne trenirajo, sporne pa so sobote, ko na Neži ropota od jutra do 20. ure.
Poskus legalizacije proge za motokros se je v Trbovljah sprevrgel v politično vprašanje: eni nabirajo točke z nasprotovanjem ropotu - ne klubu, drugi opozarjajo, da občina začenja legalizacijo proge brez presoje vplivov na okolje, tretje moti, da občinsko vodstvo, ki ima v svojem mandatu črno gradnjo, išče kritje zanjo v občinskem svetu. Kljub različnim mnenjem je politika nazadnje sprejela salomonsko rešitev: podpirajo umestitev proge v prostor pod pogojem, da se sprejme OPPN. »Proga potrebuje gradbeno dovoljenje,« pravi Schmitova, »zanj pa potrebuje soglasje Arsa glede voda, hrupa, prahu ...«
