Tiskane izdaje
Pobudo ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v končni fazi tudi zbornici je Možina ocenil kot korektno. Opozoril je, da so glede na mednarodne smernice objektivne ovire pri doseganju standardov kakovosti in varnosti operiranih otrok. V razmerah, kakršne so, pa je odločitev za UKC Ljubljana prezahtevna.
Možina je potrdil, da je na nek način predlagana zaustavitev programa otroške srčne kirurgije, a je po njegovih besedah v istem trenutku izražena želja, da se program nadaljuje in sam je sporočilo UKC Ljubljana razumel v smislu, da si bodo prizadevali v tej smeri.
»To je možno rešiti v enem tednu«
»Mi si preprosto v takih trenutkih ne moremo privoščiti, da bomo razmišljali tedne in mesece. Tu ni kaj dosti za razmišljati, treba se je usesti za mizo, to je možno rešiti v enem tednu,« je ob tem poudaril predsednik zdravniške zbornice. In s tem bi, kot je dodal, odpadel tudi ta razlog, da bi začasno zaustavili program.
Širši družbeni konsenz po mnenju Možine ne pomeni le največje vloge ministrstva za zdravje kot ustanovitelja in financerja, ampak tudi angažirano sodelovanje vseh strokovnih skupin, ki sodelujejo v tem programu. Edino tako bo po njegovih besedah možno premagati objektivno oviro, to je relativno majhno število bolnikov v Sloveniji.
Enoten cilj je po njegovih besedah, da program teče v Sloveniji, da se naveže na nek večji center v Evropi in v naslednjih letih morda postane center za širšo regijo osrednje Evrope in tudi Zahodnega Balkana.
»Če konsenza ne bo in se program ne bo mogel obdržati v Sloveniji, bo vse skupaj mnogo, mnogo dražje za slovenski zdravstveni sistem in ni nujno, da bo tudi najbolj varno za slovenske otroke, ki jih bo treba voziti v oddaljene centre,« je ob tem še opozoril Možina.
Katastrofa, če bi dojenčke vozili v München
»Skupaj z ministrstvom in zdravniško zbornico moramo pretehtati, kaj je najbolje za otroško srčno kirurgijo,« je dejal strokovni direktor UKC prof. dr. Sergej Hojker, ki je podpisan pod dopis ministrici. Jutri bo program, ki ga zdaj vodi prof. dr. Tomislav Klokočovnik, obravnaval zdravstveni svet, posvetovalni organ ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.»Popolnoma se strinjam s prof. Hojkerjem. UKC se je znašel v groznem položaju. Potrebujemo jasno podporo za program, ki ga zdaj dobro izvajamo, ne pa da nas kar naprej napadajo,« meni prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik oddelka za kardiokirurgijo UKC, vodja sedanjega programa otroške srčne kirurgije. »Po eni strani moramo spoštovati mednarodno poročilo, ki zahteva od nas, da bi imeli 250 operacij otroških src na leto in da bi jih vsak kirurg izvedel 125. Tega 'trdega' standarda ne moremo uresničiti, kar pomeni, da bodo imeli vedno vzrok za napade na nas. Po drugi strani celo v Nemčiji tega 'trdega' standarda ne upoštevajo, naredili smo že 80 odstotkov vsega, kar zahteva mednarodno poročilo. Imamo program, ki deluje, umrljivost je v okviru svetovnih standardov, vse podatke sproti vnašamo v mednarodno dokumentacijo, kot je treba. K nam prihajajo operirat trije kirurgi iz Prage in en iz Italije, šolamo tudi svojega kirurga Miho Weissa. Bil bi kriminal, če bi takšen program zdaj zaprli, zato predlagamo rešitev, da se program s sodelovanjem s partnersko institucijo nadaljuje, kot je zapisal tudi prof. Hojker v dopisu ministrici. Kot rečeno, potrebujemo jasno podporo. Če pa nas bodo še naprej pritiskali ob zid, pa naj otroško kardiokirurgijo ustavijo. Samo potem ne bo ničesar več. Si predstavljate, kaj pomeni, če bi vsakega novorojenčka s srčno napako vozili do Celovca ali celo Münchna? Katastrofo,« je bil jasen Klokočovnik.
Klokočovnik proti ukinitvi programa
Klokočovnik razume ministrstvo, da kar naprej odreja nadzore, saj so vodilni v UKC v preteklosti delali napake, za kar bodo nekateri po vsej verjetnosti odgovarjali tudi na sodišču. Opozarja pa tudi, da trdega standarda, ki ga je mednarodni nadzor »predpisal«, niti drugod nimajo, pa centri za operacije otroških src kljub temu dobro delujejo. »Iz prve roke vem, da ima dr. Vodiškar, ki je bil vključen v Mishalyjev program leta 2007 in je odšel v Aachen, sto operacij na leto. Še vedno ni povsem samostojen, najtežjih operacij še ne dela. V Nemčiji imajo tako imenovane kongenitalne kirurge, ki delajo poleg operacij odraslih tudi operacije starejših otrok in tako zberejo kakšnih 170 operacij na leto, da imajo dovolj rutine. Tako bi lahko delali tudi mi. Imeli smo več sestankov in več predlogov, tudi tega, da se začasno vse zapre. A to ne bi bilo dobro. Program zdaj ni optimalen, ker nimamo 24 ur na voljo kirurga, a takšnih centrov je v svetu več. Dokler imamo dobre rezultate, bom naredil vse, da se srčna kirurgija za otroke v Ljubljani ne zapre. Zdaj je čas, da se usedemo za isto mizo in se pogovorimo,« je dejal prof. Klokočovnik.
O predlogu UKC izvedeli iz medijev
»Z velikim začudenjem in zgroženostjo prebrali današnje medijske zapise, iz katerih smo se prvič seznanili s predlogom vodstva UKC o ustavitvi programa otroške srčne kirurgije,« je v skupni izjavi zapisalo deset zdravnikov specialistov kliničnega oddelka za otroško kirurgijo, intenzivno terapijo ter službe za kardiologijo. Prepričani so, da so si ves čas prizadevali, da bi ohranili program otroške srčne kirurgije, ki pa mora biti spremenjen in v skladu s smernicami poročila o izrednem strokovnem nadzoru. »Nad odločitvijo vodstva UKC smo zgroženi tudi zato, ker se o svojem predlogu niso z nami niti posvetovali. Zdravniki, ki izvajamo zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami in ki smo z ugovorom vesti opozorili na nestrokovnost in neetičnost prejšnjega programa, smo aktivno sodelovali pri vzpostavitvi kakovostnega programa, vendar pa so na naše pisne in ustne pobude ter predloge odgovarjali z molkom in odgovornost o programu otroške srčne kirurgije predali ministrstvu za zdravje,« so še zapisali. Menijo, da bi se z ukinitvijo otroške srčne kirurgije v Sloveniji prekinila nekaj desetletna tradicija zdravljenja bolnikov (otrok in odraslih) s prirojenimi srčnimi napakami. Prenehanje kongenitalnega kardio-kirurškega programa bi posledično povzročilo tudi ukinitev invazivne diagnostike in intervencijske terapije pri bolnikih s prirojenimi srčnimi napakami. »Z ukinitvijo programa bi nastale tudi druge, neposredne posledice za zdravje bolnikov, saj oddaljenost tujega centra predstavlja tveganje za bolnike, ki potrebujejo urgentno (kirurško ali intervencijsko) obravnavo.«
Podpisani zdravniki pozivajo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, zdravniško zbornico Slovenije in zdravstveni svet, da ne sprejmejo predloga vodstva UKC, temveč da »v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepajo pri implementaciji ukrepov, s katerimi bi program otroške srčne kirurgije, po standardih in priporočilih poročila o izrednem strokovnem nadzoru, ohranili v UKC Ljubljana. «
Iz ZZZS so medtem že sporočili, da se o predlogu UKC na morejo izrekati in pojasnili, da je napotovanje na srčne operacije v tujino ekonomsko manj ugodno.
