Možnost sofinanciranja referendumske kampanje za vlado razdelila poslance

Ljubljana - Dilema, ali vladi dodeliti 100.000 evrov za referendumske kampanje, je včeraj razdelila parlament. Koalicijski in opozicijski poslanci so se strinjali, naj toliko za pojasnjevanje svojih stališč dobi državni svet, ko zahteva referendum. To od leta 2008 zahteva ustavno sodišče. Opozicija pa je ostro nasprotovala hkratni uzakonitvi denarja za vladne kampanje, kar je – po mnenju Franca Pukšiča (SLS) – podtaknjeneno »kukavičje jajce«. A je večina poslancev s 47 glasovi za in 33 proti poldrugo uro pred polnočjo spremembe izglasovala. Vzrok za naglo uzakonjanje na izredni seji ni sodba ustavnega sodišča, so popoldne opozarjali iz opozicije. »Ne kaže, da bo kakšen referendum na zahtevo državnega sveta. So pa neki drugi ... O malem delu, o pokojninski reformi,« je dejal France Cukjati (SDS). Zanj je ideja, da bi morali davkoplačevalci, ki nasprotujejo zakonu, plačevati vladi promocijo zakona, v sramoto tej vladi. Opozicija je opozarjala tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe, da je ustavno sodišče zaščitilo pravico državnega sveta, ker ta po ustavi lahko zahteva referendum, kar sme tudi 30 poslancev in 40.000 državljanov, a zanje vlada ni predlagala sofinanciranja kampanj iz proračuna. Vlade pa ni med tistimi, ki lahko zahtevajo referendum, so opozorili pravniki.

Iz vlade in koalicije so ugovarjali, da denar za promocijo potrebujejo, da bi ubranili »svoje« zakone na referendumih. Ministrica Irma Pavlinič Krebs (Zares) je pojasnila, da so spremembo predlagali zaradi ugotovitve računskega sodišča, da vlada, če se ne prijavi kot organizatorica kampanje, ne sme plačevati stroškov zanjo, kar je prejšnja vlada storila, ko je leta 2007 pred referendumom o lastninjenju zavarovalnic poslala gospodinjstvom informativne biltene. »Besede o sramotnem ravnanju in zapravljanju davkoplačevalskega denarja izrekajo tisti, ki so to sami počeli,« je dejala Krebsova in na predlog opozicije, naj vlada brez dragih kampanj brani svoja stališča, odgovorila, da je smisel spremembe, da vlada ne bi več ravnala netransparentno in mimo pravil kot v preteklosti.