Mreža zvestih vojakov

Matjaž Kek je, če ne upoštevamo prvega leta na stolčku, ki ga je zaokrožil s kvalifikacijskim ciklusom, ki ga je začel Brane Oblak, zadel v polno, pri čemer je imel tudi kanček sreče. Selekcija je bila namreč naravna, z malo njegovimi posegi.

Objavljeno
17. oktober 2009 23.13
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly

V čem je skrivnost preporoda slovenske nogometne reprezentance, me te dneve najpogosteje sprašujejo prijatelji in znanci, potem ko so Matjaž Kek in njegovi nogometaši v zadnjih tekmah ovrgli tako rekoč vse teze o tem, da bodo, ko bo treba osvajati točke in zmagovati na tujih dvoriščih, spet pogoreli. Tako na hitro, da se ne bi z vsakim poglobil v pogovor in mu pojasnjeval vse skrivnosti in zakulisja, ki so nevidna navijačem, jih na hitro odpravim z naslednjimi besedami: »Bil je že čas. Kek je že toliko časa zlagal mozaik, da ga je enkrat moral sestaviti. Češ, v slogu, tudi slepa kura zrno najde, če si le vztrajen, dosleden, discipliniran, pogumen ...«

 

Različic, kaj je bilo tisto glavno, kar je premaknilo zadevo z mrtve točke, je bilo mogoče v teh dnevih, tednih prebrati ali slišati neštetokrat, malo manj pa je znanega iz zakulisja, v katerem se vendarle pišejo glavne zgodbe, tkejo najpomembnejše naveze, pletejo zmagovite formule. Pri tem je treba - s poznavanjem zakonitosti delovanja uglašenih kolektivov - biti predvsem dober psiholog, poznavalec človeških značajev in tudi precej dober jasnovidec.

 

Matjaž Kek je, če ne upoštevamo prvega leta na stolčku, ki ga je zaokrožil s kvalifikacijskim ciklusom, ki ga je začel Brane Oblak, zadel v polno, pri čemer je imel tudi kanček sreče. Selekcija je bila namreč naravna, z malo njegovimi posegi. Najprej je reprezentančno pot sklenil virtuoz, kot ga še zdaj ni, Mile Ačimovič, in na katerega je Kek (kakor Oblak) kar veliko stavil, čeprav nekdanji veliki Katančev joker nikoli ni kazal znakov, da bi bil lahko veliki vodja. Nastja Čeh, drugi nesojeni vodja in v igri altruist brez primere ter še vedno edini aktivni klasični plejmejker, je podlegel pastem hitrega športnega zaslužka. Slovenskega ligaškega kralja Ermina Rakoviča je pogoltnila lastna neambicioznost. Klemen Lavrič, robustnež s potencialom srednjega napadalca z dodano vrednostjo, ni imel dovolj potrpljenja in discipline, da bi s predanostjo dočakal svojih pet minut (starejši Novakovič bi mu bil lahko vzor). Dare Vršič, po Ačimoviču in Čehu naslednji Kekov izbor za plejmejkerja, je še vedno žrtev »steklenih nog«, ustavile so ga poškodbe. Kot zadnji je odpadel morda še edini manjkajoči kamenček v Kekovem mozaiku Mirnes Šišić, nogometaš z driblingom par excellence in edini možni naslednik Sebastjana Cimerotiča. Tudi njega so zapeljale radosti življenja in nerealne želje.

 

V senci tako nadarjenih, neprilagojenih, zapeljanih in nesrečnih tipov so se - najprej na tuji ligaški sceni - v ospredje prerinili Samir Handanovič, Boštjan Cesar, Milivoje Novakovič in Robert Koren oziroma Italijan, Francoz, Nemec in Anglež. Kek je prej ali slej moral uporabiti logiko, ki ga je prisilila, da oblikuje vodstveno skupino in z njo stke ne le običajne vezi igralec-trener, marveč jo še nadgradi.

 

Končni izdelek je: Koren je kapetan v pravem pomenu besede, v javnosti zastopa igralce, veliko govori, malo pove. Na igrišču je motor in nesporni vodja (Korošec je največja Oblakova zmota, glede na to, da ima sloves tankočutnega trenerja za prepoznavanje sposobnosti igralcev). Novakovič s svojo nogometno potjo od kmečkih polj do najzahtevnejših aren z goli, neposrednimi mislimi, pripadnostjo in avtoriteto vzbuja spoštovanje vseh. Cesar z robustno postavo, brezkompromisno igro in držo zmagovalca daje vtis človeka, ki ne bi nikoli zapustil potapljajoče se barke. Najmlajši med njimi, vratar Handanovič, je najdrznejši. V slačilnici glasen in zahteven do vseh, tudi do sebe.

 

In zdaj še k bistvu. Brez te četverice v glavnih vlogah bi Kek že bil »nekdanji«. Z novo vlado so prišle nove želje, novi kandidati. Kek se je odločno uprl, a predvsem zato, ker je okoli sebe spletel mrežo zvestih vojakov, sodelavcev in navsezadnje tudi prijateljev.