Muslimani praznujejo kurban bajram

Muslimani po svetu praznujejo kurban bajram. Osrednjo bajramsko slovesnost v Ljubljani pa bo v športni dvorani Slovan vodil mufti Nedžad Grabus.

Objavljeno
30. december 2006 08.40
Posodobljeno
30. december 2006 08.42
Osrednja bajramska slovesnost v športni dvorani na Kodeljevem
Ljubljana - Muslimani danes obeležujejo svoj praznik kurban bajram. Osrednja bajramska slovesnost bo v Ljubljani v športni dvorani Slovan na Kodeljevem, molitev pa bo vodil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Bajramsko molitev pripravljajo tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani in Novem mestu, sporočajo iz Islamske skupnosti v RS.

Kurban-bajram je čas, v katerem se izvršuje peta praktična islamska dolžnost-hadž, so sporočili iz slovenske islamske skupnosti. Ta praznik ima več pomenov. Prvi njegov pomen je, da je to praznik romanja v sveta mesta Meko, njeno okolico in Medino. Meka je rojstni kraj preroka Mohameda. Druga značilnost kurban-bajrama je spomin na preroka Abrahama in dogodek, povezan s kurbanom. "To je dejanje, ki dokazuje, da mora biti človeško življenje spoštovano kot svetost in da se mora kurbansko meso razdeliti kot darilo sosedom in kot miloščina revnim. Vsako dobro delo povečuje našo duhovno razsežnost in nam pomaga, da postanemo boljši ljudje in koristnejši člani širše društvene skupnosti. Zato ima kurban verski, moralni in socialno-humanitarni pomen," je v poslanici pred slovesnostjo poudaril mufti Grabus.

Ob tem je vsem muslimanom čestital kurban-bajram z besedami "bajram šerif mubarek olsun". Ostalim pa zaželel zdravo, uspešno in veselo novo leto.

Muslimani so na ozemlju današnje Slovenije stalno prisotni od šestdesetih let 20. stoletja, ko so v Jugoslaviji potekale intenzivne ekonomske migracije. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2002 živi v Sloveniji 47.488 ljudi islamske veroizpovedi, kar predstavlja 2,4 odstotka celotnega slovenskega prebivalstva. Tri četrtine jih je po poreklu iz Bosne in Hercegovine, ostali so z drugih območij nekdanje Jugoslavije. Muslimani so do konca osemdesetih prejšnjega stoletja svoje verske obveznosti in druge obrede opravljali kar doma, od takrat dalje pa so jim na razpolago molilnice, ki jih imenujejo mesdžid. Te so zgradili ali preuredili iz kakšnih drugih prostorov in se nahajajo v 14 mestih po Sloveniji.

Prvo molilnico so v Sloveniji odprli 1981 na Grablovičevi ulici 14 v Ljubljani, drugo 1988 na Jesenicah, tretjo pa 1991 v Kopru. Muslimani v Sloveniji na džamijo, ki bi jo zgradili v Ljubljani, še čakajo.