Tiskane izdaje
Mussomeli pojasnjuje, da je ZDA upravičeno kritična zaradi odprtja zapora, vendar ne razume, da kritiki zdaj ne bi bili pripravljeni pomagati pri prizadevanjih za njegovo zaprtje. Takšno stališče je primerjal z očividcem avtomobilske nesreče, ki tuli na povzročitelja, namesto da bi pomagal poškodovanim.
"Na nek način je Slovenija trenutno v tem položaju. Kritična je do tega, kar se je zgodilo ... obenem pa ne pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč." Mussomeli meni, da je takšno stališče slabše kot samo dvigniti roke pri tem vprašanju, saj gre za hinavščino.
Ob tem sicer priznava, da je nekaj hinavščine prisotne tudi v stališču ZDA; kongres je sprejel zakon, ki preprečuje premestitev zapornikov v ZDA, in tako preprečil nekaterim skupnostim in človekoljubnim skupinam, ki so že izrazile interes za sprejem kakšnega zapornika, da bi to storile. "Menim, da je ta zakon sramoten, saj imamo moralno dolžnost pomagati ljudem v stiski."
Mussomeli se boji, piše STA, da bo razprava v Sloveniji o sprejetju zapornikov, ki bo sledila sprejemu sprememb zakona o tujcih, potekala pod vplivom razkrite diplomatske depeše, po kateri naj bi Slovenija ponujala sprejetje zapornika iz Guantanama v zameno za srečanje Boruta Pahorja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Mussomeli sicer zanika kakršnokoli "trgovanje" in meni, da razkrite depeše le odvračajo pozornost od ključnega vprašanja.
Ob tem zatrjuje, da so sprejem zapornikov med nedavnim obiskom Pahorja v ZDA obravnavali samo na kratko in ni bil osrednji povod obiska. "Pomembno je tudi, da je vaša vlada to vprašanje začela reševati pred obiskom, saj to kaže na to, da tu ne gre za nikakršne pritiske s strani Washingtona."
O bojazni, da bi sprejetje zapornikov ogrozilo varnost Slovenije in njenih državljanov oziroma da bi se izpuščeni vrnili na bojišča v državah, kot je Afganistan, Mussomeli pravi, da bo vsak zapornik pred izpustitvijo dobro preverjen. "Z njimi bomo opravili pogovore, sprva bodo pod nadzorom. Jasno bo, da nas ti ljudje ne ogrožajo."
Menil je, da bi bilo morda najbolje, če bi Slovenija sprejela ujgurske zapornike. "Jasno je, da so se Ujguri na nek način samo pomotoma znašli v tej zmedi. In prav oni so tisti, ki se ne morejo vrniti domov in ki obenem predstavljajo najmanjšo grožnjo varnosti."
Doslej so ujgurske zapornike iz Guantanama že sprejele Švica, Albanija, Palau in Bermudi. Razprava o sprejemu nekaterih Ujgurov poteka tudi v ZDA, kjer so nekatere skupnosti Ujgurov izrazile pripravljenost na njihove sprejetje, vendar do tega zaradi zakona, ki preprečuje premestitev zapornikov v ZDA, do zdaj ni prišlo, piše STA.
