Tiskane izdaje
Šentrupert - Ste že kdaj spali na kozolcu? Če še niste doživeli tega užitka, ga boste lahko čez leto dni na obrobju Šentruperta. Tam so v nastajajočem muzeju na prostem včeraj postavljali še zadnje štiri kozolce od 19, kolikor jih bo v Deželi kozolcev.
V edinstvenem muzeju na prostem na južnem obrobju središča dolenjske občine Šentrupert bo na poltretjem hektarju zastopanih vseh šest značilnih tipov kozolcev. Trije tipi so enojni (enojni, enojni s plaščem in enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla, toplar), postavili pa bodo tudi ostrv in mini kozolček, ki predstavljata najpreprostejši sušilni napravi. Najstarejši je Lukatov toplar iz leta 1795, ki je drugi najstarejši kozolec v Sloveniji in je bil potreben kar temeljite obnove. Ta je v vseh primerih opravljena po stari tehnologiji, za kar skrbi osnovni izvajalec prestavitve kozolcev Ce-invest Trebnje in ekipa tesarjev, ki jo vodi Zvonko Lavrič iz Šentjerneja, dotrajane elemente pa naredijo iz iste vrste lesa. Lukatov toplar bo edini v muzeju imel tudi slamnato streho, kakršno je imel v originalu.
Nova zgodba na področju turizma
Osnovni namen muzeja kozolcev je po besedah šentruperškega župana Ruperta Goleta prav ohranjanje pomembne slovenske kulturne dediščine. Pri popisu kozolcev v okviru projekta v Mirnski dolini so ugotovili, da jih je 15 odstotkov od dobrih 500 že propadlo, 35 odstotkov pa jih je v tako slabem stanju, da se jim bo to zgodilo v kratkem. Nekateri strokovnjaki menijo, da je kozolec to le do takrat, ko opravlja svojo primarno funkcijo, Gole in vsi, ki so vpeti v projekt muzeja kozolcev, pa na to gledajo nekoliko drugače. »Slovenska krajina brez kozolcev ne bi bila, kar je. Ker zaradi spremenjenega načina kmetovanja, ki ne vključuje več sušenja in spravila sena, detelje, žit itd., kozolci izgubljajo svoj namen, v veliki meri propadajo. Z našo Deželo jih nekaj ohranjamo, pričakujemo pa, da se bo v Mirnski dolini z njo začela pisati neka nova zgodba na področju turizma. Pomembno je tudi ozaveščanje, saj se zdaj tudi ostali lastniki kozolcev bolj zavedajo, kaj imajo, in so pripravljeni vlagati v ohranitev te dediščine,« je povedal Rupert Gole.
Prostor bodo uredili jeseni
Šentruperška zgodba z muzejem kozolcev se je začela, ko so v novi občini začeli razmišljati, kako bi lahko bolje izkoristili znameniti Simončičev toplar na Bistrici, ki velja za najlepši slovenski kozolec in je edini tovrstni kulturni spomenik državnega pomena. Ta kozolec so sprva nameravali preseliti v muzej, a so ugotovili, da za to ni nobene potrebe, saj bo na zdajšnji lokaciji dva kilometra stran odlično dopolnilo muzeja kozolcev. Ta bo odprt v začetku junija 2013, ko bo v njem že vseh 19 kozolcev, jeseni zasajeno sadno drevje, posejana trava in urejen kilometer sprehajalnih poti. Takrat bodo znane tudi že nove vsebine muzeja. V kozolcih - poleg spanja - predvidevajo izobraževalne delavnice, razstave, koncerte, modne revije in tudi poroke. Okvirček
