MZZ poziva Zagreb k objektivnemu slikanju odnosov

Ljubljana/Zagreb - Ministrstvo za zunanje zadeve se je odzvalo na hrvaške komentarje o Sloveniji in na svoji spletni strani objavilo 10 točk v katerih poziva Hrvaško k pozitivnejšemu prikazovanju medsosedskih odnosov. V besedilu je zrazilo nezadovoljstvo z ravnanjem hrvaške vlade in medijev pri reševanju spornih vprašanj med državama in poudarilo, da pripravlja nove predloge za rešitev nesporazumov.

Pri tem poudarja, da Slovenija pripravlja nove predloge, s katerimi bi bilo morda mogoče rešiti nesporazume med državama, pri čemer si bo še naprej prizadevala, da bi se Hrvaška in ves Zahodni Balkan čimprej vključila v Evropsko unijo.

Po navedbah MZZ nekateri hrvaški politiki in novinarji v zadnjem času neutemeljeno in neresnično prikazujejo slovensko-hrvaške odnose, pri čemer grobo in nestrpno, predvsem pa neupravičeno napadajo predstavnike slovenske države. MZZ nasprotuje takšni politiki in predlaga, da hrvaška vlada, po možnosti pa tudi mediji, spodbudijo drugačno, pozitivno ravnanje in se izogibajo neresnicam in spodbujanju nestrpnosti.

MZZ ob tem izpostavlja, da je bila Slovenija zaveznica Hrvaške v času jugoslovanske krize in da jo je vedno intenzivno podpirala pri približevanju evroatlantskim povezavam, čeprav v tej svoji politiki v obeh državah ni bila vedno nagrajena z odobravanjem.

MZZ navaja tudi seznam "najbolj izstopajočih" enostranskih dejanj Hrvaške, ki so v nasprotju z dogovori in s stanjem na dan 25. junija 1991. Kot navaja, so se enostranski ukrepi Hrvaške začeli leta 1992 s postavitvijo mejnega prehoda v Sečovljah. Temu je novembra 1993 sledilo razglašanje hrvaške upravičenosti do polovice Piranskega zaliva. Med enostranskimi dejanji navaja tudi imenovanje Piranskega zaliva v Savudrijsko valo leta 2004 in gradnjo mostu na Muri.

Med zadnjimi primeri MZZ navaja, da je Hrvaška avgusta lani pričela z gradnjo ceste proti zaselku Mirišče in da z enostranskimi infrastrukturnimi posegi na levem bregu Mure nadaljuje tudi letos - gre za širitev ceste proti naselju Kot in gradnja lesenega mostu. Hrvaška tudi dovoljuje lov v prepovedanem delu Krajinskega parka Sečovlje in na tem območju postavlja označbe hrvaških lovskih družin. Izvaja pa tudi nezakonito prodajo parcel na levem bregu Dragonje, še poudarja MZZ v sporočilu za javnost.

Grabar-Kitarović: Tudi Slovenija v EU z obstoječo mejo

Dogovor o meddržavni meji je dvostransko vprašanje Hrvaške in Slovenije ter ni predmet hrvaških pogajanj z Evropsko unijo ali uveljavljenje evropskega pravnega reda, ker je tudi Slovenija vstopila v EU z obstoječo mejo, pa je danes v pogovoru na zagrebški Radio 101 poudarila hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović.

Ponovila je, da sta državi obvezani medsebojno urediti vprašanje meja, najprej z dialogom, če ni možno, pa z arbitražo, pri čemer je dejala, da se osebno nagiba k rešitvi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, kar se razlikuje od arbitraže. Dodala je, da je sicer za vsaki poskus rešitve potreben dogovor o predmetu pogajanj in mednarodnem sodnem telesu, ki bo posredovalo. Pogoj pa je tudi to, da se državi vnaprej obvežeta, da bosta spoštovali odločitev sodišča ali arbitra.

"Obstajajo primeri v Evropi, ko so države bile in ostale v prijateljskih odnosih, ne glede na arbitražo in njen končni izid. Arbitraža bo lahko razbremenila odnose med Hrvaško in Slovenijo, nihče naj se je ne boji," je povedala hrvaška zunanja ministrica. Spomnila je še, da je Hrvaška večkrat predlagala za predmet arbitraže mejo na morju v Piranskem zalivu, vendar ni zaprla možnost dogovora o pogojih za arbitražo.

"Hrvaška ni sprejela enostranskih potez ter se drži brionske izjave o izogibanju incidentom. Poskušamo urediti odnose v komunikaciji s slovensko vlado in ne prek medijev," je še povedala Grabar-Kitarovićeva. Ob tem pa je še pozvala hrvaške in slovenske medije k večji objektivnosti in odgovornosti, ko poročajo o odnosih med dvema državama.

Kot je še poudarila ministrica, je Slovenija na različnih področjih veliko pomagala Hrvaški na njeni poti v EU, ter da pričakuje nadaljevanje konstruktivnega dialoga.

Novi list: Rupel v protinapadu

Nenapovedani obisk slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Strasbourgu zaradi podpore Evropskega parlamenta hrvaškemu predlogu za arbitražo o meji na morju je delno tudi uspel, v današnji izdaji ocenjuje hrvaški časnik Novi list. Reški dnevnik piše, da je predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering "dodatno pojasnil svoje prejšnje izjave o arbitraži kot zaželeni rešitvi obmejnega problema", ter dejal, da bi Hrvaška in Slovenija lahko poiskali dvostranski dogovor.

Po navedbah časnika slovenski protinapad ni bil uperjen le proti Pötteringu, ampak tudi proti predsedniku zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Jaceku Sasryuszau-Wolkskyju in posebnemu poročevalcu za Hrvaško Hansu Swobodi, ki je podprl hrvaški predlog o arbitraži.

Ne glede na slovensko protiofenzivo Hrvaška pripravlja nov predlog za arbitražo, ki ga bo poslala v Ljubljano, napoveduje Novi list. Prvi predlog je poslala pred letom in pol, novi pa naj bi bil bolj natančen, ker bo predlagal predmet arbitraže in institucijo, ki bo arbitrirala, so v Novem listu ponovili ugibanja, ki so se ta teden pojavila v nekaterih drugih hrvaških časnikih.

Novi list špekulira, da se slovenska stran nagiba k ad hoc arbitraži, kar bi pomenilo zavlačevanje z rešitvijo. V tem primeru bi namreč Hrvaška in Slovenija imenovali vsak svojega arbitra, o tretjem pa bi se morali dogovoriti, še pojasnjuje reški časnik.