MZZ: Vprašanje optantov zaključeno

Ljubljana - Za Slovenijo je vprašanje optantskega premoženja zaključeno, s tem ko je Italiji leta 2002 na fiduciarni račun vplačala celotno odškodnino za zapuščeno imetje italijanskih optantov. To so danes sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva, potem ko je italijanski zunanji minister Massimo D'Alema med obiskom v Sloveniji minuli teden to vprašanje znova odprl. Njegovo stališče pa je kasneje na slovesnosti ob prevzemu evra v Ljubljani v ponedeljek ponovil še premier Romano Prodi.

Kot so odgovorili na MZZ, ministrstvo o izjavah Prodija ni bilo uradno obveščeno, je pa za Slovenijo vprašanje optantskega premoženja v skladu z načelom "pacta sunt servanda" zaključeno.

"Slovenija je 3. januarja 2002 izpolnila svoje obveznosti s plačilom zadnjega obroka celotne odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov po Rimskem sporazumu iz leta 1983 v skupni višini 57.707.679 ameriških dolarjev na fiduciarni račun pri Dresdner Bank Luksemburg," so spomnili na ministrstvu.

O neizpolnjenih obveznostih Hrvaške

Ob tem so dodali, da domnevajo, da Hrvaška svojih obveznosti v zvezi z Rimskim sporazumom še ni izpolnila in da se "torej načrti Italije morda nanašajo na to okoliščino".

D'Alema je minuli teden po pogovorih z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Ljubljani dejal, da je treba vprašanje optantov reševati "bolj kompleksno" in v "novi luči", saj so temelji za reševanje te problematike že iz leta 1983. Prav tako je dejal, da ne gre za problem med Italijo in Slovenijo, ampak bi bilo potrebno v to vključiti tudi Hrvaško. Rupel je na skupni novinarski konferenci sicer ponovil, da je za Slovenijo to vprašanje zaključeno.

Prodi je nato v ponedeljek v pogovoru z italijanskimi novinarji pred slovesnostjo v Ljubljani ponovil stališče D'Aleme, da vprašanja odškodnin ni mogoče rešiti drugače kot v pogovorih med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.

Sanader: Hrvaška Italiji dolguje še 35 milijonov dolarjev

Hrvaški premier Ivo Sanader je v sredo že odločno zavrnil kakršnokoli revizijo Osimskih in Rimskega sporazuma. Zatrdil je tudi, da niti prejšnje niti sedanja vlada v Rimu niso nikoli zahtevale revizije teh sporazumov, če pa bi jo, bi bil odgovor Hrvaške "odločno negativen". Kot je še dejal, se bo s Prodijem pogovarjal izključno o tem, na kakšen način bo Hrvaška povrnila del odškodnine optantom, ki jo je prevzela po nekdanji Jugoslaviji. Po njegovih besedah je Hrvaška optantom dolžna še okoli 35 milijonov dolarjev brez obresti, od vlade v Rimu pa čaka na odgovor glede načina izplačila.

Osimski sporazum med Italijo in takratno Jugoslavijo iz leta 1975 predvideva, da bosta SFRJ in Italija sklenili sporazum o odškodnini za imetje, upravičenja in deleže italijanskih fizičnih in pravnih oseb, ki so jih nacionalizirale ali z drugimi ukrepi omejile jugoslovanske oblasti. To sta državi tudi storili z Rimskim sporazumom iz leta 1983, ki določa, da bo SFRJ kot odškodnino za omenjeno imetje italijanski vladi izplačala 110 milijonov ameriških dolarjev.

Upanje na vrnitev premoženja v naravi

Slovenija in Hrvaška, ki sta Rimski sporazum po osamosvojitvi nasledili, sta se julija 1996 dogovorili, da bo Slovenija plačala 62 odstotkov, Hrvaška pa 38 odstotkov od omenjenih 110 milijonov dolarjev dolga nekdanje SFRJ po Rimskem sporazumu. Slovenija je to že v celoti izplačala na poseben fiduciarni račun, Hrvaška pa še ne. Čeprav je denar, ki ga je vplačala Slovenija, na voljo, pa Rim teh sredstev nikoli ni niti črpal niti ni sprejel uradne odločitve o tem. Črpanju tega denarja optanti ostro nasprotujejo, saj še vedno upajo na vrnitev premoženja v naravi.