Na agenciji za energijo za izpade krivijo višjo silo

Ljubljana – »To je bila višja sila, kajti sneg je bil zelo moker in težak. Ne moremo govoriti o malomarnosti distribucijskih podjetij,« je na vprašanje, ali ne bi bilo mogoče izpadov električne energije vsaj deloma preprečiti, odgovorila Irena Glavič, direktorica agencije za energijo. Sneg jo je najbolj zagodel v osrednji Sloveniji, na Celjskem in območju Maribora, kjer je bilo zjutraj brez elektrike več kot sto tisoč odjemalcev, nekateri so v temi dočakali tudi večer.

Daljnovodi pod zemljo ne bi bili gospodarni, saj so take vremenske razmere zelo redke, je pojasnila Irena Glavič. Tudi na direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo menijo, da zadnji dogodki niso posledica slabega vzdrževanja omrežja. »Distribucijski vodi so niže od dreves, zato v takšnih razmerah nastanejo okvare. Veliko ceneje in bolj ekološko je, da smo kdaj brez elektrike, kot da bi na daljnovodnih koridorjih posekali vsa drevesa,« je dejal Urban Prelog. Polaganje napetostnih kablov pod zemljo je pri nezahtevnem zemljišču dva- do trikrat dražje kot gradnja daljnovodov, v hribovitem in skalnatem okolju so lahko stroški do desetkrat večji. Ker se daljnovodi financirajo iz omrežnine, ki je sestavni del cene električne energije, bi prenos vodov pod zemljo verjetno pomenil precejšnje podražitve, je pojasnil Prelog.

Oskrba z električno energijo se normalizira

Na preskrbovalnem območju Celje je brez električne energije zaradi izpada omrežja v Zadrečki dolini približno 1.020 odjemalcev (51 TP), in sicer na področju Jurkloštra, Šmohorja, Favčnega laza, Logarske dolina, Vranskega, Ločice in Zadrečke doline. Na preskrbovalnem območje Slovenj Gradec je brez električne energije še približno 840 odjemalcev (42 TP), in sicer na področju Mute, Dravograda, Razbora, Bistre.

Na preskrbovalnem območju Krško so odpravljene vse motnje, tako da je oskrba odjemalcev z električno energijo na tem območju ponovno nemotena.

Najhuje v osrednji Sloveniji

V Ljubljani moker sneg ni povzročil večjih preglavic, polomil je samo tri drevesa, motenj v električni preskrbi pa ni bilo. Drugače je bilo v okolici, kjer so imeli precej težav s podrtimi drevesi, ki so padala na ceste, avtomobile in električne vode. Na območju Ljubljane z okolico, Trbovelj, Kočevja in Novega mesta je bilo včeraj zjutraj 75.000 odjemalcev brez elektrike, približno sto še zvečer.

Kot so sporočili iz Elektra Slovenije (Eles), je bilo na Gorenjskem 23 kratkotrajnih izpadov omrežja, na Štajerskem enajst (na obeh območjih so imeli po dva izpada na 400 kilovoltnem daljnovodu), najhuje pa je bilo v osrednjem delu države, kjer je bilo kar 55 kratkotrajnih izpadov. Poškodbe na opremi so nastale v štirih primerih, ko so 110 kilovoltni daljnovodi zaradi okvar dalj časa bili brez napetosti. Zaradi izpadov na prenosnem omrežju je bila za nekaj minut motena preskrba železarne Ravne, zaradi sunka v omrežju je za tri ure izpadel tudi blok pet v Termoelektrarni Šoštanj.

Tovornjakarji bi se morali sami izločiti iz prometa

V Darsu so zagotovili, da so je bila njihova zimska služba na sneženje dobro pripravljena. Kljub temu so zastoji bili na vseh štirih avtocestnih krakih. »Na terenu smo imeli več kot 100 delavcev in okoli 70 vozil zimske službe, ki so v popoldanskem in nočnem času porabili 10.000 ton posipnih materialov. Uporabili smo jih še pred začetkom sneženja in tudi med njim,« je dejal Matej Kušar iz Darsove službe za komuniciranje. Da je promet na primorski in dolenjski avtocesti za več ur povsem obstal so po njegovem prepričanju krivi tovornjakarji, ki se niso sami izločili iz prometa.

Podaljšana smučarska sezona

Dušan Božičnik iz Združenja slovenskih žičničarjev je napovedal, da bo zaradi zadnjega snega izpad dohodka slovenskih smučišč za okoli pet odstotkov manjši od načrtovanega. V Kranjski gori, kjer je zapadlo do pol metra snega, bodo jutri znova pognali vlečnici Mojca 1 in 2 ter štirisedežnici Dolenčev rut in Vitranc 1; obljubljajo znižane cene vozovnic. Naprave so že včeraj pognali na Mariborskem Pohorju, kjer imajo do 50 centimetrov snega, na Rogli je na 40 centimetrov podlage zapadlo 70 centimetrov novega snega. Tudi v Cerknem in na Soriški planini imajo od ponedeljka 60 centimetrov novega snega. Na najvišje ležečem slovenskem smučišču, Kaninu, je po zadnjem sneženju poltretji meter snega, na Voglu ga je na meter podlage zapadlo 75 centimetrov, na Krvavcu pa na meter podlage še pol metra. Luka Vrančič, vodja prodaje RTC Krvavec, je predvidel, da bodo sezono podaljšali vsaj do 15. aprila.

Več v današnji tiskani izdaji Dela!