Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Zavod RS za varstvo kulturne dediščine je vendarle dovolil rušitev konjušnice in nadomestno gradnjo hleva, kjer Nogometna zveza Slovenije načrtuje svojo novo upravno stavbo. V kranjski enoti zavoda so še pred nekaj dnevi trdili da rušenje ni mogoče.
Na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine so rušenje omogočili, ker objekta niso ovrednotili kot kulturno dediščino, čeprav stoji sredi kompleksa Brda, ki je kulturni spomenik državnega pomena.
V javnosti je pred dobrim letom dni močno odmevalo rušenje hipodroma zaradi načrtovane gradnje tri milijone evrov vrednega nogometnega centra z upravno stavbo Nogometne zveze Slovenije (NZS). Kmalu po opravljenih zemeljskih delih sredi Brda, kjer so poleg tribun odstranili tudi več dreves, in ko se je razvedelo, da bo treba za gradnjo upravne stavbe porušiti tudi konjušnico in kovačijo, je bil projekt ustavljen.
Pridobivajo gradbeno dovoljenje
Konservatorka Nika Leben s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je še v začetku tega meseca za Dnevnik dejala, da ni nobene možnosti, da bi porušili nekdanje konjušnice in zgradili novo poslovno stavbo NZS, glavna državna konservatorka Daniela Tomšič pa je ustavila nadaljnje posege in zvezi naložila, da mora za pridobitev gradbenega dovoljenja najprej zagotoviti konservatorski načrt.
Kot so za Delo pojasnili na NZS, so načrt skladno s kulturno-varstvenimi pogoji naročili pri restavratorskem centru pri ministrstvu za izobraževanje, kulturo, znanost in šport. Koliko so plačali za načrt, na NZS nočejo razkriti, tiskovni predstavnik NZS Matjaž Krajnik pa nam je pojasnil le, da so o gradnji nacionalnega nogometnega centra s spremljajočimi objekti odločali organi NZS. Gradnjo bodo po njegovem financirali z denarjem NZS, UEFA in FIFA. »Projekt gradnje poteka skladno s terminskim načrtom. Smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja,« je skopo pojasnil Krajnik.
Za uporabo zemljišč 70.000 evrov
Vlada je že 18. novembra 2010 sprejela sklep o prenosu stavbne pravice na NZS za potrebe gradnje nacionalnega nogometnega centra, 8. decembra lani pa je sprejela tudi sklep o prenosu stavbne pravice na NZS še za gradnjo poslovne stavbe NZS in spremljajočih prostorov. Gre za 3,5 hektara velika zemljišča na jugovzhodni strani posestva v lasti države.
Če zemljišča ne bi bila v lasti države ali bi zanje potekal denacionalizacijski postopek, vlada stavbne pravice za 50 let ne bi mogla podeliti, so nam nedavno zagotovili tudi na Javnem gospodarskem zavodu Brdo in s tem zanikali informacije, da država ni lastnik vseh parcel. Za uporabo zemljišč NZS plačuje letno nadomestilo v državni proračun, in tako je oktobra lani že nakazala 70.000 evrov.
Na Upravni enoti Kranj so nam včeraj pojasnili, da vloge NZS za gradbeno dovoljenje za center, ki bo obsegal tri nogometna igrišča, objekt z garderobami in drugimi prostori, manjše vadbišče z umetno travo in poslovno stavbo NZS, še niso dobili. O gradnji nadomestne gradnje hleva, kot novi stavbi NZS pravijo na zavodu za kulturno dediščino, pa nam je generalna konservatorka Daniela Tomšič pojasnila, da se bo morala ta podrediti varstvenemu režimu celotnega kompleksa.
