»Kaj početi zdaj? Nič. Čakati. Biti potrpežljiv in strpen. Jeza in vroča kri nič ne pomagata. Drugega ne morem početi kot čakati na informacije, potem bom videla, kako naprej,« mi umirjeno, potem ko umakne pogled z zaslona mobilnika, odgovori potnica na službenem potovanju, ki je zaman čakala na let v Podgorico. Najbolj jo je begalo, ker ni vedela, kaj se dogaja. »Ne, nobenih informacij nisem imela. Običajno sem v takšnih primerih dobila SMS-sporočilo, tokrat pa sem sem z avtom pripeljala iz Zagreba in šele na letališču izvedela, da je let odpovedan. Nič ne vem, zakaj, domnevam, da se je nekaj zgodilo na letališču,« se je čudila, še preden je dobila informacijo, čemu takšno stanje. »Nisem prvič v takšnem položaju, nekoč sem imela podobno izkušnjo v Bergamu, ko sem letela z Wizz Airom. Tedaj sem ostala brez nadomestnega leta, ne vem, kako bo tokrat.«
Angleško govoreči mlajši par, vidno razburjen zaradi skopih informacij in – po njuno – nefleksibilnih uslužbencev, ki opeharjenim potnikom niso pripravljeni pomagati, je že z jeznim pogledom dal videti, kaj si misli o ignoranci omrtvičenega slovenskega letalskega prevoznika.
V kiosku in taksijih »minus«
Tudi drugi tuji potniki so bili razočarani predvsem nad pomanjkanjem informacij – nekateri so za odpoved leta izvedeli prek družbenih omrežij, druge so obvestili taksisti. »Sinoči sem pri televizijskem dnevniku slišal, kaj se dogaja, zato sem predvideval tudi takšen scenarij in vseeno sem se odločil, da grem pogledat. Tu so mi potrdili, da je let odpovedan. Morda sem malo razočaran, jezen pa ne. Številna velika podjetja je doletela takšna usoda, za Adrio pa smo že dlje časa vedeli, da škripa. Ni od včeraj, da ima težave, ne vem pa, kako bodo nastali položaj rešili. Za Slovenijo takšen scenarij ni dober. Letališče se veča, turistov je vse več, Adria pa je naša edina letalska agencija, druge ni,« je mirno odgovoril domačin, ki je nameraval službeno potovati v Prištino, podobnih izkušenj pa – čeprav veliko potuje z letalom – doslej še ni imel. »Zdaj bo treba počakati. Razložili so nam, da do četrtka ne bo nič, potem bomo videli. Da bo več informacij na voljo po nekem sestanku, ki bo v kratkem. Kaj hočem, grem domov in se vrnem, ko bo možnost.«
Adrijini uslužbenci pri okencih, naveličani in apatični, so poskušali potnikom ponuditi vsaj osnovne odgovore o tem, kaj jih čaka in ali so upravičeni do povračila stroškov, če si bodo v lastni režiji zagotovili prevoz do sosednjih letališč. Le meter ali dva stran je bil kiosk povsem prazen, prodajalka pa je razložila, da se negotovo čakanje na lete pri prodaji časopisja in tobačnih izdelkov bistveno ne pozna, kvečjemu nekoliko pada. »Minus,« odvrne tudi najzgovornejši od taksistov na vprašanje, kako oni občutijo dogajanje ob Adrijinem pogrebu. »Slovenski potniki tako ali tako vedo, za kaj gre, tujci pa so razočarani. Nekateri se odzovejo gentlemansko, drugo bolj jezno, mi pa tu sedimo in čakamo,« pove taksist. Pristopim še do natakarja v zunanjem gostinskem lokalu, ki mi pove, da se zanj ni nič bistveno spremenilo, »zagotovo pa na potnike blagodejno vpliva, da so vsaj na zraku, zato radi pridejo in se usedejo, ne glede na to, ali morajo čakati ali ne.«
Med tistimi, ki so potegnili kratko ob odpovedi Adrijinih letov, pa je tudi poljska odbojkarska reprezentanca, nasprotnica Slovencev v četrtkovem polfinalu evropskega prvenstva. Današnji dopoldanski let iz Amsterdama v Ljubljano je namreč doživel enako usodo kot večina drugih, danes zvečer (20.30) naj bi na Brniku pristalo zgolj letalo iz Frankfurta, edini jutrišnji let pa naj bi bil ob 13.20 v nasprotni smeri. No, poljsko reprezentanco je rešil premier Mateusz Morawiecki, ki je odpravi ponudil vladno letalo.