Tiskane izdaje
Ljubljana – Obrambni minister Karl Erjavec je s sklepom, ki ga je izdal pred štirimi dnevi, oznako tajnosti zaupno umaknil s treh gradiv: o sodelovanju Slovenske vojske v Iraku – informacija (8. julij 2003), o sodelovanju SV v Iraku – poročilo s sestanka z MO Danske (2. julij 2003) in o sodelovanju SV v operaciji v Iraku (4. julij 2003). S tem gradivo, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ni označeno več kot zaupno.
Pri takšni odločitvi se je minister skliceval na 10. in 15. člen zakona o tajnih podatkih. Ta določa, da je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno. Podatek se lahko določi za tajnega, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, in se med drugim nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.
Zakon razlikuje več stopenj tajnosti, in sicer: strogo tajno, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo; tajno, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije; zaupno, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije; interno, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.
V skladu z 10. členom zakona lahko določi podatek za tajnega pooblaščena oseba, to pa so predstojnik organa, izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik tega organa. In le pooblaščena oseba, ki je podatek označila za tajen, lahko takšno oznako tudi prekliče. Prekliče pa jo v skladu s 15. členom zakona, lahko, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni.
Tako je obrambni minister Karl Erjavec presodil, da preklic temelji na ugotovitvi, da ni več razlogov, ki so obstajali, ko je bila za navedene dokumente določena oznaka tajnosti, saj je vlada RS 12. januarja 2006 »odločila o sodelovanju Republike Slovenije v Nato misiji usposabljanja varnostnih sil v Iraku NTM-1 brez oznake tajnosti«.
Dr. Rajko Pirnat, s katedre za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete, nam je v zvezi z odločitvijo obrambnega ministra Karla Erjavca, da na treh gradivih prekliče oznako tajnosti zaupno, pojasnil, da zakon o tajnih podatkih pooblaščeni osebi, kar minister je, nalaga, da mora preklicati tajnost oziroma znižati njeno stopnjo, če oceni, da so podani razlogi za takšno ukrepanje. Stopnjo tajnosti lahko spremeni le pooblaščena oseba, ki je stopnjo določila. Za to se odloči, ko so se spremenili pogoji, ki so za uporabo posamezne stopnje določeni z zakonom. Zato je ministrova odločitev v skladu z zakonom, če so res obstojali razlogi za takšno ravnanje. Ali so, pa pravi dr. Pirnat, ne more ocenjevati, prav tako pa tudi ne mednarodnopravnih dimenzij takšne odločitve.
Preberite v tiskani izdaji Dela
