Tiskane izdaje
Študije kažejo, da se bo število podružnic, če se bo nadaljeval trend minulih let, v Evropi do leta 2030 za polovico zmanjšalo, hkrati s tem pa se bo zmanjševalo tudi število zaposlenih. V preteklih letih se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 1979 ljudi, ki so prej delali v sektorju denarnega posredništva pri nas, veliko se jih je tudi upokojilo. Število zaposlenih se bo v bankah v Sloveniji še naprej zmanjševalo. Največja, NLB, napoveduje, da se bo v prihodnjih petih letih število zaposlenih zmanjšalo za 20 odstotkov. Banke pripravljajo tudi reorganizacije, dodobra bo prevetrena Nova KBM, ki si je pripojila PBS in KBS. Abanka, ki je pod svoje okrilje dobila Banko Celje, je po naših informacijah določila merila za odpuščanje. Levji delež dobička, ki ga banke sicer dosegajo, je predvsem posledica sproščanja rezervacij iz preteklih let. Nadaljnjo konsolidacijo sistema pričakujejo tudi v Banki Slovenije. Pred leti je veljalo, da je v Sloveniji prostora za približno 15 bank, zdaj so ocene nižje.
Najbolj brutalno je odpuščala NLB
V NLB bodo letos začeli zmanjševati število zaposlenih, predvidoma za okoli 600. V NKBM pripravljajo reorganizacijo in neuradne številke, da naj bi se poslovili od 400 bančnikov, ne komentirajo. V Abanki pa so določili merila za odpuščanje.
Dobiček na stranko znaša v bankah v Sloveniji 42 evrov, v Švici, kjer so na tem področju šampioni, pa dosega 510 evrov. Slovenski bančni sektor je sicer po kazalniku dobička na stranko v povprečju uspešnejši v primerjavi s preostalo regijo jugovzhodne Evrope, kjer je za okoli deset evrov nižji kot pri nas, a si še ni v celoti opomogel in je nižji kot v letih pred krizo. V Sloveniji je bank preveč in bančniki že dolgo napovedujejo konsolidacijo, zdaj pa slovenski bančni sistem ob rekordno nizkih maržah ni več vzdržen. Svoje je že in še bo prinesla tudi digitalizacija, katere posledica bo tako zmanjševanje števila podružnic in zaposlenih.
V Sloveniji deluje 16 bank in hranilnic, od januarja je število za eno manjše, saj je bila KBS banka, nekdanja Raiffeisen banka, pripojena k Novi KBM. »Pričakovati je, da bo NKBM v okviru reorganizacije po pripojitvi dveh bank zmanjševala število zaposlenih, doslej so bili v tej banki le posamični primeri odpuščanja, najbolj brutalno so to v preteklosti počeli v NLB, dogajalo pa se bo tudi v Abanki, kjer so končno določili merila za odpuščanje,« povzema Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije.
Kako bo v največjih
V NLB zmanjševanje potrebe po določenem številu zaposlenih, zdaj jih imajo v Sloveniji 3000, čez pet let pa jih bodo v skladu z lani sprejeto strategijo imeli 20 odstotkov manj, utemeljujejo z »optimizacijo procesov in povečevanjem učinkovitosti dela«. Spremembe pričakujejo tudi v Novi KBM, po nekaterih napovedih zlasti tudi na vodstvenih položajih, ki naj bi jih zasedli kadri, navajeni dela v mednarodnem sistemu; kar 70 odstotkov vseh pomembnejših mest naj bi prevzeli kadri iz KBS, nekdanje Raiffeisen banke.
Nova KBM se je septembra lani najprej združila s PBS, januarja pripojila še KBS in ima zdaj 1463 zaposlenih. Njen »ključni cilj je preoblikovanje v vodilno slovensko banko«, podrobnosti predvidenih sprememb ne razkrivajo. Številke 400, za kolikor naj bi se po neuradnih informacijah zmanjšalo število zaposlenih, niso zanikali.
Tudi v Abanki, ki se je kadrovsko okrepila za zaposlene iz pripojene Banke Celje, na vprašanje o predvidenem odpuščanju odgovarjajo zadržano. »V Abanki bomo zmanjševali število zaposlenih skladno z zastavljenimi plani prestrukturiranja,« so redkobesedni. V zadnjih dveh letih so zaprli šest poslovalnic, število zaposlenih pa zmanjšali za 35.
Infografika: Delo
Napovedi so črnoglede
V sindikatu bančništva upajo, da bodo število zaposlenih zmanjševali predvsem po mehkih metodah; glede na podatke zavoda za zaposlovanje pa se je ob upokojitvah, ki so jih poudarjali v bankah, v bazo brezposelnih v sektorju denarnega posredništva v zadnjih letih na novo prijavilo približno dva tisoč iskalcev službe.
V Evropi sicer deluje okoli 13 odstotkov manj podružnic kot leta 2008. Hkrati pa operativni stroški ostajajo na isti ravni. Strateška družba A. T. Kearney napoveduje odmrtje bančnih podružnic, bančna mreža se pospešeno krči, hkrati pa ena podružnica servisira precej več komitentov kot v preteklosti. Ena podružnica je pred tremi leti tako servisirala že 5600 strank, pred sedmimi leti 4500. Če bi se ta trend nadaljeval, bi do leta 2030 lahko imeli kar polovico manj podružnic. Največja banka pri nas, NLB, jih je samo lani zaprla osem.
